Dosedanji direktor dr. Andrej Stritar se bo 30. aprila 2019 upokojil in s tem zaključil vodenje URSJV, ki ga je opravljal nepretrgoma od 2. 9. 2002. Začetek tega obdobja je bil zaznamovan z uveljavljanjem novega Zakona o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrski varnosti (ZVISJV), ki je stopil v veljavo jeseni 2002. Vzporedno je potekalo intenzivno prilagajanje evropskemu pravnemu redu do vstopa Slovenije v EU leta 2004. V veljavo je stopila tudi meddržavna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je uredila lastniška razmerja glede Nuklearne elektrarne Krško. Do leta 2010 je URSJV spremljala proces iskanja lokacije odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, od izbire lokacije Vrbine naprej pa je glasno opozarjala na nesmiselne zamude z umeščanjem tega odlagališča v prostor.
URSJV je skrbno spremljala obratovanje in posodabljanja v Nuklearni elektrarni Krško. Že pred letom 2010 je bila bistveno izboljšana njena protipoplavna zaščita. Leta 2011 med nesrečo v Fukušimi je NEK že vgrajevala tretji dizel agregat, potreben za povečanje varnosti v primeru jedrske nesreče. Nesreča na Japonskem pa je bila povod najprej za več hitrih izboljšav pripravljenosti na izredne dogodke v NEK, kasneje pa še za zelo obsežne in zahtevne izboljšave, ki bodo bistveno zmanjšale možnost negativnih posledic za okolje v primeru jedrske nesreče.
Dr. Andreja Stritarja so evropski kolegi leta 2007 izbrali za predsedujočega novoustanovljeni skupini visokih predstavnikov za jedrsko varnost držav članic EU, ki se je kasneje preimenovala v ENSREG. Skupino je vodil štiri leta in pol v obdobju, ko so sprejeli novi evropski direktivi o jedrski varnosti in o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Takoj po nesreči v Fukušimi je vodil pripravo evropskih stresnih testov vseh nukleark.
S svojimi dejavnostmi se je URSJV doma in v svetu postopoma uveljavljala kot zgleden upravni organ, jedrski regulator. Na začetku tega tisočletja je bila URSJV bili predvsem prejemniki pomoči in nasvetov kolegov z Zahoda, dandanes pa je vedno več sodelavcev URSJV mednarodno priznanih in jih vabijo po svetu poučevati kolege v drugih državah. V tem obdobju je URSJV tudi vpeljala sistem vodenja, skladen s standardom ISO 9001 in s podobnimi standardi na jedrskem področju.
Prebrodili so tudi nekaj neprijetnih izzivov. Tako je puščanje hladila iz primarnega kroga NEK junija 2008 sprožilo burno medijsko reakcijo, ko so novinarji iz celotne Evrope pridrveli poročati o jedrski nesreči v Sloveniji, ki pa je sploh ni bilo, saj je bila elektrarna varno ustavljena in ni bilo sproščanja radioaktivnosti v okolje. Naslednji velik izziv je bila nesreča na Japonskem, kjer je URSJV predvsem skrbela za korektno informiranje javnosti. Podobno je bilo med transporti izrabljenega jedrskega goriva iz drugih držav skozi luko Koper v ZDA ali v Rusijo.
URSJV je v tem obdobju tudi v celoti prevzela upravni nadzor nad uporabo virov ionizirajočih sevanj v industriji in znanosti, uvedla in vodila ustrezne registre in skrbela za posodabljanje zakonodaje v skladu z najnovejšimi evropskimi in svetovnimi standardi.
Igor Sirc je na URSJV zaposlen že okoli 20 let, tako da izredno dobro pozna njeno delovanje in je seznanjen z vsemi njenimi glavnimi izzivi. Kot pravnik je bil glavni nosilec priprave večine zakonov, resolucij, uredb in pravilnikov, ki so jih pripravljali v minulih letih. Zadnja leta je bil vodja sektorja za pripravljenost na izredne dogodke, kjer je moral izkazati svoje vodstvene sposobnosti in sposobnosti komuniciranja s številnimi zunanjimi deležniki. Tako je pričakovati, da bo URSJV v naslednjem obdobju lahko nadaljevala svoje delo in poslanstvo na podoben način kot do sedaj. Novo vodstvo pa bo zagotovo prineslo tudi nove ideje, ki bodo vodile v nove izboljšave.