Energetika

Vodik je energent prihodnosti

Odvila se je zadnja strateška konferenca Energetike.NET EN.ODMEV, na kateri so razpravljali o tem, kako evropska energetika stopa v trajnostno prihodnost

Vodik je energent prihodnosti

V uvodu se je vodja skupine za plinski trg in maloprodajo pri Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) Csilla Bartok osredotočila na dvig cen energentov, zlasti električne energije in zemeljskega plina ter poudarila, da se bo zasnova evropskega trga z električno energijo morala pripraviti na boljše spopadanje s nestanovitnimi cenami, hkrati pa ohraniti prednosti integriranega energetskega trga. Po oceni agencije ACER je dogajanje na energetskem trgu pokazalo, da je treba čim bolj povečati obseg medomrežnih zmogljivosti, ki so na voljo za trgovanje. To prinaša tudi večjo učinkovitost in večje socialne koristi ter pomaga pri obvladovanju cenovnih šokov, do katerih utegne priti. Kot je dejala, trenutna politična razprava na temo visokih cen energije sicer kaže, da obstaja velika podpora, da sedanje zasnove trga ne spreminjamo, ampak raje posežemo po kratkoročnih olajševalnih in podpornih ukrepih.

Evropski poslanec in častni pokrovitelj dogodka EN.ODMEV Franc Bogovič je slušateljem predstavil najaktualnejše dogajanje glede paketa Pripravljeni na 55 na evropskem parketu, pri čemer se je navezal tudi na nedavno podnebno konferenci v Glasgowu. Po njegovem prepričanju je kljub številnim kritikam konferenca prinesla rezultate, saj se vedno več držav priključuje poti zmanjševanja izpustov in daje dosti bolj jasne zaveze. Še vedno pa ni jasnih ciljev največjih onesnaževalk – Kitajske in ZDA. Paket pripravljeni na 55, ki naj bi Evropo pripeljal v brezogljično družbo do leta 2050, je zahteven paket 12 uredb. Gre za energetsko tehnološko revolucijo, ki bo posegla v vse pore našega življenja, in ima zelo jasne in zavezujoče cilje. Smer je zelo jasna, zato je treba čim prej razumeti, za kaj gre in priti od besed k dejanjem. Ne le med državami, ampak tudi znotraj različnih evropskih političnih skupin se pojavljajo različni interesi. Med državami EU pa je zelo različno izhodiščno stanje, zato gre pričakovati oster dialog, pri katerem bo treba upoštevati te razlike, da ne bo prihajalo do delitev. Glede tega, kje imajo mesto evropske tehnologije in inovacije ter na kaj bi morali biti v evropski energetiki pozorni oziroma previdni, je Franc Bogovič povedal, da je Evropa v zadnjih letih naredila velik korak naprej in bi lahko bila zelena industrija tista, kjer bi lahko Evropa prevzela primat. Ogromno pa vlaga tudi v inovacije. Še zlasti veliko vlaga v vodik. Naj pa bi bilo javnih sredstev za inovacije le od 10 do 15 odstotkov, zato za spodbujanje inovacij računajo tudi na gospodarstvo. V Sloveniji bomo imeli za to še manj javnih sredstev, zato bo zagotovo treba v proces zelenega prehoda vključevati tudi gospodarstvu in gospodinjstva. 
O jedrski prihodnosti Evrope je povedal, da so države razdeljene na dva bloka. To se kaže tudi v pomanjkanju politične odločitve glede taksonomije, ki bo določila, katere tehnologije so zelene. Dokument bo kmalu pripravljen in pričakujemo lahko burno razpravo. Glede opustitve premoga v Sloveniji je poudaril, da mora biti ta pravičen, je dejal, da je glede na vse dogajanje danes zelo težko predvideti, kakšen bo dejanski razlog zaprtja. Vsekakor pa je  čim prej potreben strokovni in politični konsenz, da pridemo do celovite rešitve prehoda v nizkoogljično družbo, v kateri bomo morali sodelovati vsi in ne samo energetika. 

Vsaka zamuda stane

V nadaljevanju je potekala razprava o tem, kako slovenska energetika stopa v trajnostno prihodnost. Erik Potočar iz MzI je najprej predstavil kaj je novega v Sloveniji v zvezi s paketom Pripravljeni na 55. Na področju OVE, kjer naj bi na nivoju EU ta cilj zviševali iz 32 na 40 odstotkov, Slovenijo čaka še veliko dela. Zaostruje se obstoječa ETS shema in zaostruje se pogoj za pridobivanja elektrike iz biomase po letu 2026. Slovenija bo zaradi svojih naravnih danosti zagotovo v skupini držav, ki si bodo prizadevale, da bi bilo slednje zastavljeno drugače. Zvišujejo se tudi cilji URE, zato tudi tu Slovenijo čaka nekaj dodatnega dela. Več naporov bo moral na tem delu narediti tudi javni sektor. Ne smemo pa pozabiti, da dodatni izzivi čakajo tudi industrijo. Veliko je tudi usmeritev reševanja energetske revščine. Po njegovih besedah nas ta paket postavlja v čisto novo perspektivo in bo treba marsikaj zastaviti na novo. Predstavil je še proces priprave Strategije o izstopu iz premoga in izpostavil, da je ključno določiti letnico, ki je del politične odločitve. 
Član uprave družbe Petrol mag. Jože Bajuk je dejal, da se Petrol vidi kot ponudnik različnih energentov. Svojim strankam zato želijo ponuditi kvalitetne produkte, za katere bodo pripravljeni plačati. Tako spremljajo povpraševanje in mu sledijo. Kot je dejal, smo Slovenci nagnjeni k novostim, zato je trg že pograbil priložnost energetske tranzicije. Zakonodaja spodbud je definitivno pozitivno vplivala na razumevanje gospodinjstev za te priložnosti, pri gospodarstvu pa po njegovem mnenju ta podpora ni takšna, kot bi morala biti, zato ima država še veliko prostora, da izboljša regulatorni okvir za gospodarstvo. Sončne elektrarne imajo po njegovem mnenju velike možnosti za razvoj tudi pri drugih subjektih. Petrol je regionalno podjetje in jim je zato vseeno, kje gradijo projekte, le da je za to interes. Vsekakor pa za velike naložbe v OVE Slovenija ne predstavlja prijaznega okolja. Enako mnenje je delil tudi Robert Golob in poudaril, da ima Slovenija NEPN, ki ga ne izpolnjuje. Prav tako ni podprt z zakonskimi akti. Morali bi biti bolj ambiciozni in narediti preobrat v miselnosti, da bo ta prijazen do vseh tehnologij. V tekmi za razogljičenje moramo biti vsi zmagovalci, kar pomeni, da morajo pri tem sodelovati vsi. Po njegovem mnenju je rešitev ta, da moramo v NEPN zastaviti bolj ambiciozno, z vmesnimi cilji, potem bomo razogljičenje lahko dosegli prej. 
Po besedah predsednika SNK WEC in predsednika uprave Elektro Gorenjska dr. Ivana Šmona distributerji spremljajo nove trende in dognanja na energetskem trgu. Bili so zelo aktivni pri nastajanju NEPN, ki pa ga je treba osvežiti. Distribucija bi za nove investicije potrebovala 4,2 milijarde evrov, z novim NEPN pa bo ta znesek še višji. Izpostavil je še, da bo treba v prihodnosti dvigniti tudi omrežnino. 

V razpravi se niso mogli izogniti trenutnemu dogajanju na energetskem trgu. Po mnenju Roberta Goloba vrha še nismo dosegli, saj se je zima komaj začela. Veleprodajni trg in gospodinjstva bodo zato višje cene energentov najbolj občutila v januarju. Poudaril je, da mora v vsaki krizi vsak od deležnikov sprejeti svoj del odgovornosti. Na to enako gledajo tudi v Petrolu in kot je dejal Jože Bajuk smo pred težkim letom. Politika bi zato morala sprejeti pametne odločitve o tem, kako reagirati, sicer bomo obstali in naredili še večji prepad do drugih držav. Distribucijska podjetja kriza ni spravila iz tira in, ker se v vsaki krizi intenziteta na omrežju poveča, so na to pripravljeni, je povedal dr. Ivan Šmon. Erik Potočar pa je poudaril, da se bomo morali navaditi na to, da bo volatilnost v bodoče stalnica, zato moramo sprejeti pametne odločitve in se temu prilagoditi. 

Za trajnostni preboj potrebujemo nekaj več
 
V zadnji razpravi je predsednik EZS in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc poudaril, da bi v Sloveniji morali prepoznati, kaj bomo naredili sami, saj se energetski trg na nove razmere odziva zelo hitro. Pri tem moramo upoštevati zadnja spoznanja in pri tem ne izključevati nobene izmed tehnologij. Treba je narediti trajnostni preboj, a za to potrebujemo nekaj več. Generalni direktor GEN energije Martin Novšak je dejal, da se na novo prihodnost pripravljajo tako, da gledajo dolgoročno, prihodnost družbe pa vidi na dveh segmentih: jedrski energiji in vlaganjih v OVE. V OVE že danes veliko vlagajo, za prehod v nizkoogljično družbo pa je jedrska energija po njegovem mnenju ključnega pomena. Pri tem prehodu pa ne smemo pozabiti na socialno varnost in konkurenčnost gospodarstva. Generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je dejal da se HSE na zeleni preboj pripravlja z vlaganjem v projekte OVE. Ob tem je poudaril, da dokler ne bo zgrajena HE Mokrice, ne bo niti HE načrtovanih HE na srednji Savi. Sodelovati želijo tudi pri vodikovih projektih, zato so aktivni tudi že na tem področju. Po besedah direktorja družbe Siemens Energy Aleša Prešerna mora biti zelena energija na poti dekarbonizacije na voljo za vse, v ozadju pa je treba zagotoviti rezerve in stabilnost. Vodik je v energetiki energent prihodnosti, a ta se danes proizvaja iz zemeljskega plina. Potrebno je razogljičenje v vseh sektorjih in ne samo v energetiki.

Po mnenju sogovornikov največje ovire razogljičenju v Sloveniji predstavljajo birokratski postopki in umeščanje v prostor. Strinjali so se, da bo vodik energent prihodnosti, kot dolgoročno rešitev za prehod pa prepoznavajo tudi jedrsko energijo, kar spoznava tudi vse več evropskih držav.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.