V prvem sklopu so govorili o tem, kako lokalne skupnosti podpira država. Usmeritve in zakonodajno področje lokalnih energetskih konceptov je predstavil mag. Erik Potočar iz MOPE. NEPN je v zaključni fazi. Treba ga je bilo prenoviti zaradi višjih ciljev EU. Nov cilj OVE do leta 2030 se je zvišal iz 32 na 42,5 odstotka medtem, ko je ta v NEPN 33-odstoten. Cilj URE do leta 2030 je znižanje za 11,7 odstotka glede na 2020 do 2030, medtem, ko je v NEPN zastavljen pri zmanjšanju za 50,2 TWh. Prav tako je v postopku posodobitve tudi Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Potrebne bodo tudi spremembe večjih področnih zakonov in drugih direktiv. Pripravljajo pa še Socialni načrt za podnebje. V novem Energetskem zakonu na ravni lokalnih energetskih konceptov glede rabe energetskih virov in energentov je med drugim v pripravi načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja, LEK pa spodbuja tudi lokalne načrte ogrevanja in hlajenja v velikih občinah z več kot 45 tisoč prebivalci. Obvezna bo postavitev fotonapetostnih naprav pri novogradnjah in rekonstrukcijah ter na večjih obstoječih objektih. Predstavil je tudi novosti direktive o OVE in URE, ki pomembne za lokalne skupnosti, ter minimalne standarde energetske učinkovitosti pri prenovi stavb in glavne usmeritve glede novogradenj, kjer nas čaka veliko dela, saj je treba stavbni fond do leta 2050 razogljičiti. Spregovoril je še o usmeritvah glede sončne energije ter predstavil številne finančne instrumente, ki so lokalnim skupnostim na voljo za spodbujanje energetske učinkovitosti.
V nadaljevanju je posodobitev NEPN, njegove cilje in ukrepe za dosego teh ciljev podrobneje predstavila Mira Žnidarič iz MOPE. Predstavila je še druge spremembe zakonodaje, ki se nanašajo na lokalne skupnosti in odprte in načrtovane finančne podpore za OVE, ki so na razpolago tako pri Borzenu kot pri MOPE.
Kontaktno točko OVE in aktualne razpise Borzena je zbranim predstavil Iztok Gornjak iz Borzena. Namen točke OVE je ozaveščanje in informiranje širše javnosti o OVE in URE, da bi na ta način pospešili tovrstne investicije. Tako so za energetske preglede izobrazili 121 strokovnjakov, izvedli 38 spletnih seminarjev, izobrazili 1846 učencev, zabeležili 2.489.888 ogledov risank Lepši svet, izvedli deset konferenc Trajnostna energija lokalno, izvedli 13 različnih tečajev za mlade, postavili tri energetsko obarvana igrišča, izvedli 37 različnih dogodkov in posneli 25 oddaj EKO utrinki. Borzen je pripravil tudi številne javne pozive s področja OVE za pridobitev subvencij za pravne in fizične osebe za investicije v OVE, nekaj pa jih je še v pripravi. Nudijo pa tudi podpore za e-mobilnost.
Prava pot so skupnostne energetske rešitve
Na omizju, ki so ga poimenovali Trajnostna energetika 2.0: S podjetniško miselnostjo do uspeha, so sodelovali dr. Jure Knez iz Dewesofta, Miha Mermal iz ljubljanskega BTC in mag. Uroš Salobir iz ELES-a. Sogovorniki so predstavili dosedanje izkušnje z uvajanjem trajnostnih rešitev v lokalnih okoljih. Miha Mermal je tako uvodoma predstavil izkušnje pri vzpostavljanju BTC-ja kot zelenega mesta, pri čemer je izpostavil spoznanje, da je trajnost način razvoja. Kot je dejal, so z leti na območju nakupovalnega središča uvedli vrsto trajnostnih rešitev in povečali energetsko učinkovitost, pri čemer so denimo s tovarno Julon sklenili dogovor o odvzemu odvečne toplote za potrebe ogrevanja bazenskega kompleksa Atlantis, na strehe dvoran namestili sončne elektrarne, uvedli več postajališč namenjenih uporabi trajnostnih oblik mobilnosti, kot so BICEKLJ, Avant to go in sposojanje električnih koles, v sodelovanju z mestom Ljubljana pa uvedli tudi več merilnih mest, saj območje nakupovalnega središča velja za enega večjih toplotnih otokov v Ljubljani. Med razlogi, da so pri uvajanju trajnostnega razvoja tako uspešni pa je navedel stabilnost vodstva (v 70-letni zgodovini so imeli le štiri direktorje) in s tem povezano jasno razvojno vizijo, dobre odnose v družbi in povezovanje s strateškimi partnerji. Kot je še povedal, so zelo odprti do novih idej in projektov, s ciljem širjenja primerov dobre prakse, pri tem pa stavijo predvsem na dolgoročne rešitve.
Dr. Jure Knez je predstavil projekt postavitve tehnološkega parka v Trbovljah, ki so ga poimenovali Mesto Akrobatov, pri čemer so iskali tudi priložnosti za njegovo energetsko samooskrbo. Pri tem so proučili različne možnosti, od postavitev hranilnikov do zalogovnikov vode, na koncu pa podrobneje razdelali možnost shranjevanja toplote s pomočjo geosond. Izračuni so pokazali, da bi za samozadostnost morali investirati približno tri milijone evrov, investicija pa se bo povrnila v petih do sedmih letih. Dobri rezultati so jih spodbudili tudi k temu, da že razmišljajo o dodatnih projektih, pri čemer naj bi na ta način zagotovili hlajenje in ogrevanje za stanovanjsko sosesko 15 hiš, pa tudi o vzpostavitvi sistema daljinskega ogrevanja mesta.
Da bi več morali delati na skupnostnih rešitvah, je poudaril tudi mag. Uroš Salobir, ki je izpostavil, da s tem lahko dosegamo najboljše rezultate, pri čemer pa je poglavitna ovira človeški faktor, saj ljudje niso najbolj naklonjeni tovrstnemu povezovanju. Kot elektroenergetik z dolgoletnimi izkušnjami je tudi opozoril, da na energetski sistem pogosto gledamo napačno in primerjamo podatke na mesečni ali letni ravni, dejansko pa gre za zelo dinamičen sistem, ki se nenehno spreminja in ga je zato treba tudi stalno prilagajati, kar je veliko lažje na sistemski ravni. ELES je sicer za potrebe energetske oskrbe razvil sistem KODO, ki temelji na dolgoročnih rešitvah, pri čemer ga je vodilo tudi spoznanje, da so daljinski sistemi ogrevanja najučinkovitejši in imajo tudi to prednost, da je mogoče pri njih kombinirati različne energente, to pa pomeni, da lahko tudi lažje ustrezno odreagiramo v primeru energetskih kriz.
Vzpostavitev severno jadranske vodikove doline prinaša vrsto novih priložnosti
Dr. Jerneja Sedlar, vodja službe za razvoj iz HSE, je podrobneje predstavila projekt vzpostavitve severno jadranske vodikove doline, katerega nosilec je HSE in za katerega je bilo odobreno tudi 25 milijonov evropskih sredstev. Gre sicer zgolj za zagonski kapital, saj ocenjena vrednost vseh projektov, ki naj bi jih izvedli v okviru vodikove doline, presega 340 milijonov evrov. V naslednjih letih naj bi sicer v treh partnerskih državah – Sloveniji, Hrvaški in Italiji zagnali 17 pilotnih projektov, ki zajemajo vse od postavitve elektroliznih naprav in razvoja drugih tehnologij za proizvodnjo vodika (uplinjevanje odpadkov), do uvedbe avtobusov in ladij na vodik ter preizkusov transporta vodika po obstoječih plinovodnih omrežjih. Dr. Sedlar je ob tem še posebej izpostavila zelo dobro sodelovanje 37 partnerjev, ki prihajajo iz energetike, industrije in univerzitetnih središč, pa tudi sodelovanje ministrstev na meddržavni ravni. Ključni cilj vzpostavitve severnojadranske vodikove doline je sicer ustvariti trg za zeleni vodik na strani povpraševanja in ponudbe, s čimer bi postal konkurenčen vir energije za prihodnost. Ključni akterji v industriji iz vseh treh držav bodo razvili pilotne projekte za proizvodnjo do 5.000 ton obnovljivega vodika na leto iz obnovljivih virov energije, namenjenega shranjevanju, distribuciji in uporabi energije. Pričakuje se tudi, da se bo med sodelujočimi državami izmenjalo približno 20 odstotkov vodika, proizvedenega iz obnovljivih virov, pri tem pa se bo ustvaril primarni regionalni trg za vodik. Dr. Sedlar je še povedala, da projekt postavitev naprav za elektrolizo v Šoštanju dobro napreduje, v prvi fazi naj bi tam postavili 3 MW pilotno napravo, v nadaljevanju pa še 20 MW. Prii tem je pomembno, da za elektrolizo zagotovijo električno energijo iz obnovljivih virov, tako, da vzporedno potekajo tudi priprave na postavitev sončnih elektrarn, pri čemer gre še posebej izpostaviti načrtovano plavajočo sončno elektrarno na bližnjem družmirskem jezeru.
Pri reševanju trajnostnih izzivov nam lahko pomaga tudi umetna inteligenca
V intervju z dr. Martinom Žnidaršičem iz IJS je bilo govora o reševanju trajnostnih izzivov s pomočjo umetne inteligence. Kot je povedal, se metode strojnega učenja uporablja na številnih področjih, med drugim tudi v energetiki. Tam, kjer je na voljo dosti podatkov in so rešitve definirane, dosegamo že odlične rezultate. Umetna inteligenca se je v energetiki uporabljala že leta 1977, ko so na IJS razvili sistem za prilagajanje konic porabe električne energije velikih uporabnikov. Danes so napovedni in odločitveni modeli bistveno bolj napredni. Med drugim tudi predvidevanje konic porabe in izvedbe prilagoditve v realnem času, kar obravnava projekt SEEDS. Zato morajo sproti spremljati dogajanje, se sproti prilagajati novim trendom, predvsem pa jim morajo biti na voljo zgodovinski podatki. Ob tem je še izpostavil, da sta energetika in mobilnost vse bolj povezana, zato je treba omogočiti, da bodo ustrezni podatki na voljo vsem.
O prihodnosti in prožnosti evropske e-mobilnosti je govoril Kai Tullius iz Generalnega direktorata za promet in mobilnost pri Evropski komisiji in pokriva politiko trajnostne mobilnosti. Predstavil je evropske cilje na področju e-mobilnosti in zmanjševanja emisij iz prometa. Poudaril je, da moramo ukrepe temeljito spremeniti, sicer bomo zgrešili pot. Prav tako ne smemo gledati parcialno, saj so vsa področja, ki se jih dotika mobilnost, povezana. Do razogljičenja do leta 2050 je še dolga pot, a zakonodaja, ki je sprejeta, to že omogoča. Čas je torej za uvedbo le-te v nacionalne zakonodaje držav članic.
Predstavljeni trije primeri dobrih praks uvajanja trajnostne mobilnosti
Na zaključnem omizju so Maja Piškur iz ARTMED-a, Jerneja Modic iz Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov in Katarina Sladoljev iz razvojne agencije Sora predstavile izkušnje, ki so jih pridobili z izpeljavo projektov trajnostne mobilnosti v lokalnih skupnostih. Jerneja Modic je predstavila storitev prevoza na zahtevo TOyotoGo, ki se je pokazala kot odlična rešitev v primeru razpršenih poselitev. Prednosti tovrstnega nadstandardnega načina prevoza so številne, in sicer pomenijo nižje obratovalne stroške kot sistem javnega prevoza, zmanjša se število vozil in s tem poveča prevoznost cest, zmanjšajo se potrebe po parkirnih prostorih in tudi ogljični odtis. Aplikacijo za skupne prevoze so razvili, ker so ugotovili, da se veliko potnikov prevaža posamično na isto mesto ob istih urah ter s ciljem, da bi krajanom poenostavili prevoz do želenih ciljev. Po zagonu te storitve so si za cilj postavili 50 uporabnikov v štirih mesecih, a je zanimanje krepko preseglo pričakovanja, tako da imajo po dveh letih že več kot tisoč uporabnikov. Pozitivne izkušnje s spodbujanjem trajnostne mobilnosti ima tudi Katarina Sladoljev iz razvojne agencije Sora. V okviru priprave lokalnega mobilnostnega načrta so povezali več podjetij v občini in zagnali vrsto promocijskih akcij, določili mobilnostne koordinatorje in zanje pripravili izobraževanja ter zbrali dobre prakse iz tujine. S konkretnimi akcijami na terenu, med katerimi so dokončali manjkajoči del kolesarske ceste, podaljšali sistem izposoje koles tudi znotraj večjih industrijskih con, dokupili električna kolesa, zgradili kolesarnice in polnilnice za električna kolesa ter speljali spodbujevalne akcije za trajnostne oblike prevoza, so dosegli precejšnjo spremembo potovalnih navad zaposlenih in hkrati dokazali, da se da veliko narediti tudi brez velikanskih sredstev. Maja Piškur pa je predstavila izzive, s katerimi se na področju mobilnosti srečujejo v občini Postojna. Tudi tu je osrednji problem velika poselitvena razpršenost, v okviru mednarodnega projekta pa so ugotovili, da bi bila najboljša rešitev model avtonomne mobilnosti na klic, to je storitev prevoza brez voznika na klic, ki jo pilotno razvijajo v Lizboni, Barceloni in Grčiji, prikaz takšnega vozila pa je bil pred časom organiziran tudi v ljubljanskem BTC-ju.