Kot so sporočili iz Energetske zbornice Slovenije, upravni odbor ves čas podrobno spremlja dogajanja v svetu in še zlasti v Ukrajini ter njihov vpliv na oskrbo z energijo in cene energije. »Vojna v Ukrajini se nadaljuje. Ob tem prenos zemeljskega plina iz Rusije v Evropo poteka stabilno in brez prekinitev ter skladno z nominacijami. Obratovanje prenosnih sistemov je stabilno in uravnoteženo,« je v razpravi poudaril predsednik EZS Marjan Eberlinc in dodal, da trg sicer ostaja izjemno volatilen in močno reagira na vse novice, ki so povezane z Ukrajino.
Kot so izpostavili v odboru, si EZS v teh razmerah prizadeva za stabilizacijo delovanja slovenskih akterjev na področju energetike in umiritev razmer z zagotovitvijo dolgoročnih in zanesljivih virov za slovenski energetski trg. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, ali bi bilo v Sloveniji po vzoru naftnih derivatov smiselno oblikovati koncept obveznih rezerv tudi pri plinu.
V luči energetskega prehoda – ki pomeni prehod z energetskega sistema, ki temelji predvsem na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije – se je upravni odbor seznanil tudi s projektom Sončna elektrarna Prapretno, ki je s 3 MW moči trenutno največja sončna elektrarna v Sloveniji. Sončno elektrarno Prapretno so slavnostno otvorili 8. aprila letos, in sicer v Zasavju, nekdanji premogovni regiji, s čimer investitor HSE tamkaj ohranja energetsko lokacijo. Največja sončna elektrarna v državi leži na 120 metrov visokem območju, ki je bilo v preteklosti z naravovarstvenega vidika močno degradirano. Nanj so namreč med leti 1986 in 2010 odložili več kot 8,7 milijona ton elektrofiltrskega pepela in žlindre iz Termoelektrarne Trbovlje. Po oceni HSE gre za dober primer pravičnega prehoda premogovne regije v lokacijo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.
Obeta se posodobitev NEPN
Upravni odbor se je seznanil tudi z informacijo o izvajanju sprejetega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter o njegovi posodobitvi ter s časovnico omenjenega procesa, kot jo je posredovalo Ministrstvo za infrastrukturo. Kot je bilo povedano, morajo pristojni organi najprej pripraviti poročilo o stanju izvajanja NEPN v Sloveniji, nato bo potekala posodobitev strokovnih podlag in nato še sama posodobitev NEPN. Slovenija sicer mora osnutek posodobljenega priglašenega NEPN Evropski komisiji posredovati do konca junija 2023, sprejeto posodobitev NEPN pa do konca junija 2024.