Izpostavljeno

Z domačo proizvodnjo elektrike smo v prvi polovici leta pokrili le 74 odstotkov porabe

Prvo polovico letošnjega leta je zaznamovala podpovprečna proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn ter povečan uvoz, ki je bil kar za 17 odstotkov višji kot lani.

Z domačo proizvodnjo elektrike smo v prvi polovici leta pokrili le 74 odstotkov porabe

Direktorat za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo je objavil podatke bilance prevzema in oddaje električne energije v prenosnem in distribucijskem sistemu v Sloveniji za prvo tega polovico. Po podatkih je v obdobju od januarja do junija skupni prevzem električne energije znašal 11.527 GWh, od tega prevzem od domačih proizvajalcev 6.753 GWh oziroma 59 odstotkov in prevzem iz tujine  4.774 GWh oziroma 41 odstotkov vse prevzete električne energije. Prevzem iz elektrarn priključenih na prenosni sistem je v prvih šestih letošnjih mesecih dosegel 6.236 GWh, kar je bilo. 54 odstotkov skupaj prevzete električne energije, medtem ko je bilo iz elektrarn priključenih na distribucijsko omrežje prevzetih 517 GWh oziroma 5 odstotkov skupaj prevzete električne energije. Domača proizvodnja je tako z upoštevanjem slovenskega 50-odstotnega deleža proizvodnje iz NE Krško v slovenski elektroenergetski sistem v prvi polovici leta prispevala 5.267 GWh električne energije, kar je bilo za 14 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na drugi strani pa se je močno povečal uvoz električne energije iz tujine, ki je bil v prvi polovici leta kar za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
V prvi polovici leta je sicer največ električne energije zagotovila Nuklearna elektrarna Krško, ki je k pokrivanju potreb prispevala  2.971 GWh  oziroma za kar četrtino več kot v enakem obdobju lani, pri čemer pa je treba upoštevati, da je lani v tem času v NEK potekal tudi redni remont in elektrarna v času vzdrževalnih del ni obratovala. Za desetino več električne energije so v prvi polovici leta prispevale tudi termoelektrarne, ki so v omrežje oddale 1.798 GWh električne energije, za radi slabe hidrologije pa je bila kar za 45 odstotkov manjša proizvodnja hidroelektrarn, ki so v omenjenem obdobju uspele zagotoviti le 1.467 GWh električne energije. Elektrarne na distribucijskem sistemu so v prvih šestih letošnjih mesecih skupaj proizvedle 516 GWh električne energije, kar je bilo za 18 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo evidentirano 29 odstotkov proizvodnje iz soproizvodnih enot, 27 odstotkov iz sončnih elektrarn, 26 odstotkov iz malih hidroelektrarn, 10 odstotkov iz elektrarn na bioplin, 4 odstotke iz elektrarn na biomaso, 3 odstotke iz baterijskih hranilnikov in le odstotek iz vetrnih elektrarn.

Pokritost potreb z domačo proizvodnjo najnižja v zadnjih desetih letih

Neto odjem električne energije v Sloveniji je v prvi polovici leta 2022 znašal 6.661 GWh oziroma 57,8 odstotka in oddaja v tujino 4.452 GWh oziroma 38,6 odstotka celotnega bruto odjema. Poraba električne energije odjemalcev, priključenih na distribucijski sistem, je znašala 5.749 GWh (49,9 odstotka), zaprtih distribucijskih sistemov 682 GWh (5,9 odstotka), neposrednih odjemalcev na prenosnem sistemu 62 GWh (0,5 odstotka) ter poraba ČHE Avče za potrebe črpanja 169 GWh (1,5 odstotka bruto odjema električne energije). Skupni odjem končnih odjemalcev (vključno z odjemom ČHE Avče in izgubami) je tako v prvi polovici leta znašal 7.075 GWh. Za pokritje vseh potreb končnih porabnikov v Sloveniji (z vključenimi izgubami) je v prvi polovici leta 2022 pokritost porabe z domačo proizvodnjo električne energije znašala 74,4 odstotka, kar je bilo za 12 odstotnih točk manj kot v enakem obdobju lani in najnižje v zadnjih desetih letih. 

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.