Inovativnost in konkurenčnost sta ključna elementa za uspešno izvajanje investicijskih projektov v energetiki.
O tej aktualni temi so predstavniki nekaterih podjetij in ustanov, tako ali drugače tesno povezani z energetiko, razpravljali za omizjem tradicionalne energetske konference - En.odmev 012, ki je potekala 7. marca v Ljubljani.
Aleš Prešern iz Siemensa je predstavil nekatere pomembnejše megatrende (urbanizacija, demografske spremembe, klimatske spremembe, globalizacija) ter se posebej dotaknil megatrendov v energetiki. Pri tem je omenil dva možna energetska scenarija v obdobju do leta 2030.
Po konservativnem scenariju bi se fosilna energija znižala za 10 odstotkov, po absolutnem obsegu pa narasla. Po tako imenovanem svetlo-zelenem scenariju pa bi za 10 odstotkov zmanjšali količino porabljenega premoga, in sicer na račun obnovljivih virov energije. Vendar bo slednje uresničljivo le, če bodo izpolnjeni pogoji glede shranjevanja energije, razvoja transmisijskih omrežij, povečanja plinskih zmogljivosti itd.
V Siemensu namenjajo veliko pozornost prav inovativnosti in konkurenčnosti. Raziskovalno-razvojne dejavnosti tesno povezujejo s poslovno strategijo. Pri zaposlenih spodbujajo originalnost, ustvarjalnost, iznajdljivost in znanje. Z inovacijami nenehno izboljšujejo portfelj njihovih izdelkov in hkrati ponujajo tudi učinkovite odgovore na ključne izzive v slovenski energetiki. Tako lahko ustvarjajo trajno vrednost.
Kakovostno od ideje do izvedbe investicijskih del
Po besedah mag. Vekoslava Korošca, direktorja Združenja za inženiring pri GZS, je inovativnost v delu slovenskih inženiringov ključnega pomena za konkurenčnost pri izvedbi energetskih projektov. Njihove intelektualne storitve morajo biti kakovostno opravljene v vseh fazah, od same idejne zasnove projekta, pa vse do izvedbe investicijskih del.
Za udeležence v procesu izgradnje in obratovanja energetskih objektov v novejšem času predstavljajo velik izziv in motivacijo še zlasti okoljski projekti ter projekti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Pri izbiri izvajalcev intelektualnih storitev pa ni dovolj, da je izbor opravljen samo na podlagi cene, ampak je treba upoštevati tudi njihove strokovne reference in kakovost storitev.
Slovenija usodno vezana na jugovzhodno Evropo
Tomaž Orešič, direktor za zahodno in srednjo Evropo v EFT Group, je poudaril, da bi se slovenska energetika morala prenehati ukvarjati samo z enim energetskim objektom; potrebno je, da bi se ozrla tudi širše. Slovenija je namreč usodno vezana na jugovzhodno regijo, v kateri je letos že primanjkovalo za 10 teravatnih ur električne energije. Na tem področju smo zelo ranljivi.
Nadalje je Orešič omenil tudi, da je Slovenija s 30 odstotki hidroenergije v energetski strukturi zelo odvisna od vremenskih razmer. V zadnjih vremenskih razmerah so bile, na primer, cene električne energije na trenutke tudi do 200-krat večje glede na cene na nemški borzi. Glede na to bo treba poiskati odgovore na vprašanja o oskrbi z električno energijo v naši regiji. Pri tem je gotovo največji problem, kdo bo v takih razmerah investiral.
Glede predvidenih vlaganj v obnovljive vire energije (OVE), še zlasti v tiste, ki so vremensko bolj izpostavljeni, pa je Orešič opozoril na potrebo po rezervah v tradicionalnih energetskih virih. Ena od možnosti so sicer plinske elektrarne, vendar pa se jih po današnji ceni plina za zdaj še ne splača graditi.
Pomembnejše inovacije v Premogovniku Velenje
Kot je dejal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, se nenehno prizadevajo, da bi inovativnost čim bolj izkoristili pri delovanju enega najbolj učinkovitih premogovnikov za izkoriščanje debelih slojev premoga na svetu.
Eden pomembnejših zgodovinskih mejnikov na področju inovativnosti je bil dosežen že leta 1988, ko so dokončno s klasičnih odkopov prešli na mehanizirane odkope. Z lastnim slovenskim znanjem in sistematičnim iskanjem najprimernejše in varne metode za odkopavanje debelih slojev premoga so uvedli popolnoma mehanizirano širokočelno odkopno metodo, ki je danes poznana kot Velenjska odkopna metoda.
Pomembnejše inovacije, za katere so leta 2011 v Premogovniku Velenje dobili priznanja, so še zlasti drobilnik premoga, avtomatizacija odvoza premoga in podajalnik lokov. Konec prejšnjega leta pa so preizkusili še eno novost, in sicer vrtalno garnituro RVS, ki je ravno tako rezultat njihovega inovativnega znanja.
Kot je poudaril dr. Medved, pozornost namenjajo predvsem vplivom rudarjenja na okolje, in sicer z monitoringi tal, zraka, vod in hrupa. Z načrtnim sodelovanjem med Premogovnikom Velenje in TEŠ so industrijsko okolje preuredili tako, da je primerno za bivanje ljudi, kar so uresničili brez posebnih sredstev iz proračuna. Vsi okoljski stroški so namreč vključeni v končno ceno proizvoda, ki se mu pravi električna energija Šaleške doline.
Iz TEŠ 6 naj se čim prej začne vračati denar
V razpravi o inovativnosti in konkurenčnosti je sodeloval tudi mag. Simon Tot, direktor Termoelektrarne Šoštanj. Glede projekta TEŠ je med drugim dejal, da pogodba ni bila spisana najbolj optimalno v korist investitorja, vendar pa razlogov ni komentiral. Pogodba je sedaj podpisana, projekt je treba racionalno zaključiti in TEŠ 6 spraviti v pogon, da se bo iz te investicije čim prej začel vračati vloženi denar.
Mag. Alojz Stana, direktor Geoplina, je menil, da bi pri izvajanju investicijskih projektov morali nujno zagotoviti kontinuiteto. Investicijski ciklusi, od faze načrtovanja do izvedbe del, namreč običajno trajajo deset let ali več, zato ni primerno, da se izvajalske ekipe menjajo, ker to slabo vpliva na uresničevanje projektov.
In zakaj je podjetje GEN-I bolj konkurenčno kot drugi dobavitelji električne energije? Na to vprašanje je mag. Andrej Šajn odgovoril, da so od drugih dobaviteljev konkurenčni samo na energiji; na dajatve, omrežnino pa vpliva država. V zvezi s tem je omenil dobro razvito infrastrukturo, in to ne samo v ožjem smislu, ampak tudi v širšem, predvsem glede strokovnih kadrov, ki dobro predvidevajo prihodnjo porabo električne energije.
Miro Jakomin