Včeraj je potekal poslovni zajtrk na temo zemeljskega plina kot delu energetske prihodnosti ter potencialih in postopkih za pridobivanje plina v Sloveniji.
Uvodoma je Jurij Vertačnik spregovoril o pomenu zemeljskega plina skozi prizmo energetske porabe in lastne proizvodnje energije. Kot je dejal, se energetska in okoljska strategija tako doma kot v EU vedno postavlja v podnebno zgodbo.
Da bi Evropska komisija lahko pripravila vse potrebne scenarije za umestitev svojih sistemov zemeljskega plina v perspektivo, si mora najprej zastaviti vprašanje, koliko zemeljskega plina bomo sploh porabili. Danes akterji prihodnost zemeljskega plina vidijo različno, vsi pa se moramo osredotočiti v doseganje skupnega cilja. Pri tem je treba upoštevati različne tehnologije, ki pa danes še niso zrele za končno uporabo. Pri tem se je treba zavedati, da imajo plinska omrežja večjo zmogljivost prenosa energije kot električna, zato bi bila v času energetske tranzicije smiselna povezava med omrežji, kar bo zagotovilo zanesljivo in cenovno ugodno oskrbo. Pomemben element v tej tranziciji je tudi regulacija trga. Zakonodaja nam omogoča, da bi že danes lahko uvajali različne pline.
Evropska komisija je izdelala štiri študije, ki naj bi prinesle odgovore na vprašanje, kako prilagoditi plinsko zakonodajo, da bi zadostili podnebnim ciljem in se na nove izzive lahko tudi tehnično in regulatorno pripravili. Kot že rečeno, in s tem so se strinjali vsi udeleženci, pa je, da je plinsko omrežje največja obstoječa infrastruktura za prenos energije in smiselno je, da jo v EU za ta namen tudi uporabimo, sicer ne bomo dosegli zastavljenih ciljev. Zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom je v Sloveniji sicer regulirana z evropsko uredbo. Je pa bilo na srečanju znova izpostavljeno, da bi bilo za povečanje zanesljivosti domače oskrbe zelo dobro, če bi nam uspelo zagotoviti kakšen lasten vir. Ob morebitnem izpadu največjega plinovoda, je namreč Slovenija danes precej ranljiva in ne more zagotoviti lastne oskrbe.