Energetika

Za dosego ambicioznih ciljev so ključne prave politične odločitve

Združenje evropske elektroindustrije Eurelectric je pred kratkim objavilo tretjo izdajo Energetskega barometra.

Za dosego ambicioznih ciljev so ključne prave politične odločitve

Kot ugotavljajo, je bilo v letu 2020 dve tretjini električne energije v EU proizvede iz nizkoogljičnih virov (obnovljivi viri 39 odstotkov, jedrska energija 26 odstotkov), še v tem desetletju pa naj bi ta delež narasel na 85 odstotkov (70 odstotkov obnovljivih virov energije in 15 odstotkov jedrske energije). Eurelectric predvideva, da se bodo stroški tehnologij izkoriščanja OVE še naprej zniževali. Bistveno vlogo pri tem, da bodo vse države lahko imele koristi od najčistejše električne energije, pa ima integriran trg z električno energijo. Osrednjo vlogo pri povečevanju zmogljivosti obnovljivih virov bodo imela distribucijska omrežja. In sicer bodo do leta 2030 te zmogljivosti v distribucijskem omrežju znašale približno 70 odstotkov vseh zmogljivosti. Zato je nujno ojačati in povečati distribucijska omrežja ter za to nameniti med 34 do 39 milijard evrov letno, s čimer bo omogočen učinkovit izkoristek zmogljivosti. Posebna študija Eurelectrica kaže celo na potrebna vlaganja v hranilnike električne energije na nizkonapetostnem omrežju v višini 500 milijonov evrov letno. Treba je pospešiti tudi digitalizacijo omrežja, saj pametni števci omogočajo optimalne investicije v omrežje in prilagodljivost omrežja, ažurne podatke in optimizacijo stroškov. Zaradi vse več naravnih nesreč in ekstremnih vremenskih dogodkov je treba za zagotovitev zanesljivosti oskrbe vlagati v odpornejša omrežja. Odpornost omrežja je namreč ključna za prilagajanje podnebnim spremembam, pa tudi za izgradnjo močnejše in varnejše evropske energetske infrastrukture. Za to pa je ključna tudi vzpostavitev trdnega naložbenega okvirja. Poročilo kaže tudi, da bi bile lahko čezmejne povezave še bolj učinkovite, še zlasti pri trgovanju znotraj dneva in izravnavah trga. Še vedno pa ni usklajevanja pri izračunih in dodeljevanju čezmejnih zmogljivosti. Ključna je tudi hitra implementacija omrežnih kodeksov.

Analiza trendov v elektroenergetskem sektorju EU kaže, da se morajo v manj kot desetletju zmogljivost proizvodnje električne energije povečati za 27 odstotkov v primerjavi z letom 2020. To ustreza 93-odstotni rasti zmogljivosti obnovljivih virov, kar je dosegljivo le, če se postopki pridobivanja dovoljenj v EU korenito spremenijo. Potencialno ozko grlo za tolikšno rast predstavlja problem shranjevanja električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, ki onemogoča pospešen razvoj pametnih omrežij, fleksibilnost elektroenergetskega sistema in energetsko učinkovitost. To pa ovira tudi doseganje cilja shranjevanja električne energije v višini 53 GW, ki ga je zastavila Evropska komisija, da bi tako zmanjšala emisije za 55 odstotkov.    

Če EU želi doseči ambiciozne cilje, je treba povečati naložbe v nove proizvodne zmogljivosti. Scenariji Evropske komisije tako predvidevajo vlaganja v višini 53 milijard evrov letno v obdobju 2021-2030 in v višini 89 milijard letno v obdobju 2031-2050.
Poročilo ugotavlja, da se morajo do leta 2030 naložbe v distribucijo podvojiti glede na zadnje desetletje in sicer je treba zanje nameniti 55 milijard evrov letno, medtem ko čiste proizvodne zmogljivosti zahtevajo naložbe v višini 75 milijard evrov letno. Ključni dejavniki pri tem bodo predvidljivi tržni okviri, delujoč sistem za trgovanje z emisijami, posodobljene omrežne tarife in celovita ureditev za prilagodljive rešitve, kot je shranjevanje električne energije. 

Elektrifikacija sektorjev končne rabe mora naraščati hitreje. Če se bo letno zmanjšanje emisij skoraj potrojilo na 160 MT ekvivalenta CO2, bo cilj zmanjšanja emisij za 55 odstotkov dosežen do leta 2045. Ključ do ciljev razogljičenja je povečanje stopnje elektrifikacije gospodarstva na najmanj 33 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z današnjimi 23 odstotki.
Prav tako je treba zmanjšati davke in prispevke na električno energijo. Ker so se od leta 2010 ti povečali za 29 odstotkov, močno obremenjujejo potrošnike, ki si prizadevajo uporabljati nizkoogljične alternative v prometu, ogrevanju in hlajenju. Močno pa obremenjujejo tudi industrijske procese. Oblikovalci politik EU morajo to odpraviti, da bi se raba toplotnih črpalk potrojila na 45 milijonov in tržni delež električnih vozil povečal na 60 odstotkov, v primerjavi z desetimi odstotki v letu 2020, kot predvideva paket Pripravljeni na 55. Zmanjšanje davkov in prispevkov bi omogočilo več tržnih spodbud za razogljičenje na osnovi elektrifikacije. 

Eurelectric izpostavlja, da bi ob pospešitvi novih naložb do leta 2030 lahko dosegli 38-odstotno elektrifikacijo, s čimer pa lahko dosežemo tudi znatno razogljičenje industrije. In sicer za sedem odstotkov končnih potreb industrije po električni energiji, s tem pa bi se emisije iz industrije zmanjšale kar za 43 odstotkov. Samo trenutno uveljavljene tehnologije lahko elektrifikacijo industrije z današnjih 34 odstotkov zvišajo na 76 odstotkov.
Lani je bil eden od desetih prodanih vozil električen ali priključni hibrid, delež segmenta srednje velikih in velikih električnih vozil pa še vedno ostaja zelo majhen. Lani je bilo postavljenih več kot 60 tisoč novih električnih polnilnic, kar predstavlja 37-odstotna rast glede na leto prej, še vedno pa ne sledi rasti električnih vozil ki se je lani v primerjavi z letom 2019 podvojila. Število hitrih polnilnic na 100 kilometrov avtocest se je leta 2020 povečalo z 12 na 20. Vse to je še precej od cilja Evropske komisije, ki si ga je zastavila, in sicer 3,58 milijona električnih polnilnic na evropskih cestah do leta 2030. 

Poročilo ugotavlja, da na stabilno pot do nizkoogljičnosti vodijo prave politične odločitve, zato je Eurelectric pripravil tudi devet priporočil odločevalcem. Najprej je treba poenostaviti in skrajšati postopke pridobivanja dovoljenj za postavitev novih zmogljivosti iz obnovljivih virov in vzpostaviti predvidljive, dolgoročne tržne naložbene okvire za vse tehnologije. Z modernizacijo tarif in dostopom do sredstev EU je treba zagotoviti potrebne naložbe v omrežja. Za dosego vseevropskega modela trga z električno energijo je nujna hitra uvedba omrežnih kodeksov. Vzpostaviti je treba celovit regulatorni okvir za prilagodljive rešitve. Povečati je treba uporabo javnih (hitrih) polnilnih mest za električna vozila vzdolž omrežij TEN-T in v urbanih območjih, pospešiti elektrifikacijo v zgradbah, prometu in industriji ter znižati davke in prispevke na električno energijo. In ne nazadnje je treba zagotoviti tudi pravilno delovanje sistema za trgovanje z emisijami tako, da se izogne nacionalnim ukrepom, ki ogrožajo končni cilj.

Polona Bahun
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.