Za skupino Gen energija je še eno izjemno uspešno poslovno leto, saj so na skoraj vseh področjih ne samo dosegli ampak celo presegli zastavljene poslovne načrte. Kot je povedal generalni direktor družbe Gen energija Martin Novšak, so uspešno obratovale vse elektrarne v skupini, pri čemer je jedrska elektrarna Krško (NEK) uspešno izvedla redni remont in večino časa delovala na polni moči, varno in stabilno ter s proizvedenimi 5.532 GWh električne energije celo presegla sprva načrtovano proizvodnjo. Čeprav hidrološke razmere lani skoraj vse do konca leta niso bile naklonjene proizvodnji hidroelektrarn, sta zadnja dva lanska meseca popravila povprečje, tako da so hidroelektrarne na zgornji in spodnji Savi skupaj proizvedle 876 GWh, znova pa se je lani potrdila tudi pomembna vloga termoelektrarne Brestanica, ki je za potrebe balansiranja slovenskega elektroenergetskega sistema zagotovila osem zanesljivih zagonov, bistveno več kot v preteklih letih pa je delovala tudi za potrebe trga.
V skupini GEN so po Novšakovih besedah lani ustvarili za več kot 2,2 milijarde evrov prometa in tako utrdili svoj položaj med največjimi poslovnimi skupinami v Sloveniji oziroma leto 2019 sklenili kot druga največja skupina po prihodkih v Sloveniji. Skupina GEN še naprej veliko vlaga tudi v posodobitve, pri čemer so lani za naložbe namenili okoli sto milijonov evrov in se tudi po tem kazalcu uvrstili med najbolj dejavne poslovne skupine v državi. Po ocenah naj bi tako neto poslovni izid Skupine GEN za leto 2019 presegel 48 milijonov evrov, kar je za dobro četrtino več od sprva načrtovanega. Še posebej spodbudno je, da se povečuje tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je lani znašala že 148 tisoč evrov, kar je krepko več od slovenskega povprečja. Drugače pa se lahko z dobrimi poslovnimi rezultati pohvali tudi krovna družba GEN energija, kjer so prav tako presegli prvotne načrte in imeli za 207 milijonov evrov prihodkov, od tega je čisti dobiček znašal 26 milijonov evrov. Kot je poudaril Martin Novšak, vseh teh rezultatov ne bi bilo brez prizadevanj vseh 1.400 zaposlenih, ki skupaj z izvajalci storitev skrbijo za kakovostno in učinkovito dolgoročno vzdrževanje in zanesljivo obratovanje vseh proizvodnih enot ter z znanjem uspešno obvladujejo tržna tveganja in učinkovito izkoriščajo priložnosti, ki se ponujajo na trgu z električno energijo in plinom.
V Gen energiji si sicer tudi za letos obetajo dobre rezultate, pri čemer naj bi prihodki narasli na 2,4 milijarde evrov, dobiček povečal na 54 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa narasla na 160.000 evrov.
Skupina GEN želi prevzeti vodilno vlogo na področju elektroenergetike v regiji
Skupina GEN dosega na ravni Slovenije pri proizvodnji električne energije do 40-odstotni delež, skoraj enak delež pa dosega tudi pri dobavi električne energije gospodinjskim odjemalcem. V letu 2019 so trgovali z več kot 42 TWh električne energije, kar je primerljivo s skoraj štirikratno porabo električne energije v Sloveniji. 99 odstotkov vse električne energije, proizvedene v družbah, vključenih v Skupino GEN, je iz nizkoogljičnih trajnostnih in obnovljivih virov oziroma pridobljenih iz jedrske in vodne energije, kar so po njihovem prepričanju zelo dobra izhodišča tudi za prihodnost družbe. Povpraševanje po električni energiji naj bi se namreč v prihodnje še povečevalo, saj, kot je dejal poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar, nove tehnologije, e-mobilnost ter proizvodnja toplote in hladu temeljijo na rabi električne energije, ki tako postaja energent prihodnosti. Smelih načrtov jim v Gen energiji ne primanjkuje, za naložbe pa naj bi letos namenili še 50 milijonov evrov več kot lani.
Med osrednjimi projekti gre omeniti predvsem nadaljevanje nadgradnje opreme in varnostnih ukrepov v NEK, pri čemer za letos načrtujejo vgradnjo nove visokotlačne turbine, ki bo prinašala dodatnih 10 MW moči oziroma dodatnih 80 GWh proizvedene električne energije na leto. Poleg tega pričakujejo tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt suhega skladiščenja iztrošenega jedrskega goriva. V drugi polovici tega leta naj bi uspešno pripeljali h koncu tudi lani začet projekt izgradnje dodatnega plinskega bloka (PB 7) v termoelektrarni Brestanica. Prav tako bodo nadaljevali s prizadevanji za začetek gradnje zadnje v verigi spodnje savskih elektrarn HE Mokrice, v podjetju Savske elektrarna Ljubljana pa bodo nadaljevali s projekti nakupov in obnov malih hidroelektrarn, pri čemer za letos načrtujejo tudi obnovo zapornice prelivnih polj na veliki HE Medvode. Poleg tega bodo nadaljevali tudi s krepitvijo prodajno-tržnega dela s podjetjem GEN-I, pri čemer bodo dobro razvitima stebroma prodaje in trgovanja nadgradili s tretjim stebrom energetskih storitev, prizadevajo pa si tudi za nakup družbe E3, s čimer naj bi še dodatno okrepili vertikalno integriranost in položaj v širši regiji.
Osrednji strateški razvojni projekt ostaja izgradnja JEK 2
V Skupini GEN nadaljujejo z načrtovanjem projekta izgradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, saj so prepričani da je ekonomsko in okoljsko-podnebno utemeljena investicija. Kot poudarjajo, mednarodne organizacije, kot sta OECD in Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) zaznavajo aktivno podporo umestitvi jedrske energije v trajnostne nacionalne energetske mešanice, saj vse več držav ugotavlja, da ambicioznih podnebno energetskih ciljev ne bo mogoče uresničiti brez podpore jedrske energije. Daniel Levičar ob tem izpostavlja, da je Slovenija priznana jedrska država ter, da za dolgoročen vzdržen razvoj potrebujemo nizkoogljično energijo, ki s svojo zanesljivostjo in fleksibilnostjo v kombinaciji z obnovljivimi viri energije zagotavlja učinkovit prehod v nizkoogljično družbo prihodnosti ter še naprej zagotavlja zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo. Jedrska energija, poudarja Levičar, mora zato pridobiti jasno mesto v vseh resnih strateških in akcijskih dokumentih, kot so Nacionalni energetsko-podnebni načrt, Energetski koncept Slovenije in nacionalna podnebna strategija .Kot še poudarjajo v GEN energiji, bodo potrebe po električni energiji ob predvideni elektrifikaciji mobilnosti ter ogrevanja in hlajenja vztrajno naraščale, zato potrebujemo čim hitrejšo odločitev za izgradnjo druge enote JEK 2.