V podporno shemo lani na novo vstopilo 205 elektrarn, od tega 98 sončnih.
Borzen je objavil podatke o izplačilu podpor za proizvodnjo iz obnovljivih virov in soproizvodnih enot za leto 2014, iz katerih izhaja, da je lani v podporno shemo na novo vstopilo 205 novih elektrarn s skupno močjo 23.942 kW. Od tega jih je bilo največ sončnih, in sicer 98 s skupno močjo 8.907 kW in 87 soproizvodnih naprav na fosilna goriva s skupno močjo 8.835 kW. Vse skupaj je bilo tako konec minulega leta v podporno shemo vključenih že 3.767 enot s skupno nazivno močjo 516 MW, pri čemer pa je šteta tudi ljubljanska termoelektrarna toplarna z 113 MW nazivne moči. Med posameznimi vrstami elektrarn vključenih v podporno shemo drugače po številu enot in instalirani moči izstopajo sončne elektrarne na stavbah ter soproizvodne enote na fosilna goriva. Zanimivo je še, da se je v primerjavi z letom prej lani za 13 odstotkov povečala tudi skupna količina proizvedene električne energije iz elektrarn vključenih v podporno shemo, tako da smo v letu 2014 iz vseh elektrarn dobili dobrih 907 milijonov kilovatnih ur.
Žal pa se ob tem povečuje tudi vsota, potreba za pokritje vseh obveznosti, kar v konkretnih številkah pomeni, da smo morali samo lani za te namene zagotoviti 130,8 milijona evrov, kar je bilo za desetino več kot leto prej. Še pomenljivejši so podatki za celotno obdobje od leta 2009 naprej, po katerih smo za pokritje vseh obveznosti vezanih na izvajanje podporne sheme v šestih letih namenili že 480 milijonov evrov.
In kakšni so bili dejanski izkupički iz posameznih elektrarn v letu 2014? Največji delež proizvedene energije (slabih 30 odstotkov) so prispevale soproizvodne enote na fosilna goriva, ki so skupaj prejle 27,7 milijona evrov podpor. Z skoraj 27 –odstotnim proizvodnim deležem jim sledijo sončne elektrarne, ki so skupno prejele za 62,5 milijona evrov podpor. Na tretjem mestu so hidroelektrarne z dobrim 17-odstotnim deležem (9,4 milijona evrov izplačanih podpor) in na četrtem bioplinske elektrarne, ki so k skupni proizvodnji pripevale nekaj manj kot 14 odstotkov vse proizvedene energije in za to prejele 15,8 milijona kilovatnih ur električne energije. Kot še navajajo v Borzenu, večjih odstopanj glede deleža in višine izplačil tudi lani ni bilo, je pa zaznati trend zmanjševanja deleža proizvodnje električne energije iz bioplinskih elektrarn, vzrok temu pa naj bi bile ponavljajoče se težave bioplinarn in njihova stagnacija ter na drugi strani povečevanja števila drugih naprav. (bj)
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo