Začenja se javna obravnava osnutka Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Poglavitne novosti, ki jih prinaša novi zakon glede na obstoječega in so posledica novih temeljnih varnostnih standardov na tem področju, se nanašajo zlasti na:
•varstvo pred sevanji zaradi naravnih virov sevanja, vključujoč varstvo zaradi radona na delovnih mestih in v bivalnih prostorih ter ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi gradbenih materialov,
•nadzor predmetov splošne rabe s stališča varstva pred sevanji,
•upravljanje s kontaminiranimi območji, ki jih ni mogoče očistiti,
•jasno ločevanje med obstoječo in načrtovano izpostavljenostjo ter izpostavljenostjo med izrednim dogodkom,
•sodelovanje in usklajeno ukrepanje vseh držav članic EU v primeru izrednega dogodka,
•izenačenje vrednosti za izvzetje in odpravo nadzora nad radioaktivnimi snovmi in
•zahteve za upravičenost medicinskih radioloških posegov za zgodnje odkrivanje bolezni.
Ob tem predlagajo še nadaljnje poenostavitve glede izvajanja sevalnih dejavnosti, saj novi zakon za nekatere manj nevarne oblike sevalnih dejavnosti prinaša možnost registracije, ne le zgolj pridobitev dovoljenja. Predlaganih je še več manjših sprememb, ki predstavljajo manjše nevsebinske redakcijske popravke ter odpravo manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v času uporabe zakona.
Prenašajo zahteve Direktive Sveta
S predlaganim zakonom želi URSJV v slovenski pravni red zlasti prenesti zahteve Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, ki je strokovni javnosti bolj znana kot t. i. EU BSS direktiva (Basic Safety Standards). EU BSS direktiva je bila sprejeta že leta 2013, prehodno obdobje za njeno transpozicijo v nacionalne pravne rede držav članic EU pa se bo izteklo 6. februarja 2018.
EU BSS direktiva nadomešča dosedanjih pet direktiv s področja varstva pred sevanji (poleg dosedanje direktive o temeljnih standardih iz leta 1996 še direktivo o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu iz leta 1997, direktivo o obveščanju prebivalstva o ukrepih zdravstvenega varstva, ki jih je treba sprejeti, in o pravilih ravnanja v primeru radiološkega izrednega dogodka iz leta 1989, direktivo o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi aktivnostmi na kontroliranih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja, iz leta 1990 in direktivo o nadzoru visokoaktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora iz leta 2003), ki so bile prenesene v naš pravni red z do sedaj veljavnim zakonom in podzakonskimi akti. Posodobljena direktiva temelji na priporočilih združenja ICRP iz leta 2007 (Publikacija ICRP 103), vključuje izsledke novejših znanstvenih raziskav in prepoznane dobre prakse ter sledi dokumentu Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA BSS GSR PART 3.
Zakaj nov zakon
Ker so spremembe na področju varstva pred sevanji precej obširne, poglavja zakona, ki urejajo ta področja pa predstavljajo pomemben del zakona, se je Uprava RS za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo RS za varstvo pred sevanji odločila za pripravo novega zakona, ne pa za novelo obstoječega. Na ta način se nadaljuje kontinuirani postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim spoznanjem na področju urejanja varstva pred sevanji in jedrske varnosti. Ob tem namreč velja omeniti, da se z osnutkom novega zakona uvajajo tudi nekatere manjše spremembe na področju jedrske varnosti, ki izhajajo iz določil Direktive Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (t. i. spremenjena direktiva o jedrski varnosti), ki je bila izdana v času post-Fukušimskih akcij v EU. Skrajni rok za prenos te direktive v domači pravni red je 15. avgust 2017. Prenos najbolj bistvenih zahtev te direktive že poteka s sprejemanjem novih pravilnikov o dejavnikih sevalne in jedrske varnosti ter o zagotavljanju varnosti po začetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov. Oba pravilnika sta že v zadnjih fazah medresorskega usklajevanja, nekaj določb direktive, zlasti glede mednarodnega sodelovanja in zagotavljanja javnosti podatkov, pa bo prenesenih s tem novim zakonom.
Osnutek novega zakona lahko najdete na spletni strani Uprave ter na spletni strani e-demokracija. Besedilo zakona kot pomoč zainteresiranim bralcem vključuje tudi sprotne opombe, iz katerih je razvidno, katera določba EU direktive se s posamezno določbo zakona prenaša v naš pravni red. Na URSJV naprošajo, da jim svoje predloge in pripombe v zvezi s predlaganim zakonom posredujte na elektronski naslov: gp.ursjv(at)gov.si, najkasneje do 15. 11. 2016, ko se bo javna razprava zaključila. URSJV in URSVS bosta vse prejete predloge in pripombe obravnavali ter se do njih opredelili.