Strateški svet za energetski prehod razume NEPN kot izjemno pomemben strateški dokument, saj bo vplival na prihodnji razvoj industrije. Največje breme zelenega prehoda bo namreč nosila prav industrija, je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Na seji strateškega sveta so predstavniki MOPE in pripravljavci NEPN predstavili zadnjo različico dokumenta, ki naj bi bila najkasneje v začetku junija poslana v javno obravnavo. Vesna Nahtigal je ob tem izrazila pričakovanje, da bo NEPN jasno opredelil, kako zagotoviti prihodnjo oskrbo industrije z zanesljivimi, cenovno dostopnimi in zadostnimi količinami energije iz nizkoogljičnih virov in s tem pogoje za njeno konkurenčnost.
Predsednik strateškega sveta za energetski prehod pri GZS Vekoslav Korošec je pohvalil pripravljavce NEPN, ki so do zdaj upoštevali velik del pobud in predlogov GZS, vendar je kljub temu še nekaj vprašanj ostalo odprtih. Pogreša namreč podrobnejše podatke o predvideni rabi električne energije in njeni proizvodnji iz različnih virov ter podrobnejše podatke o investicijah v industrijo, ki so do leta 2030 predvidene kar v vrednosti 28 milijard evrov. Člane strateškega sveta je zanimalo tudi, kakšna bo stroškovna cena električne energije po obeh scenarijih NEPN, torej zgolj z OVE oziroma z OVE in jedrsko energijo ter kakšen bo učinek obeh scenarijev na izpuste toplogrednih plinov.
Mag. Stane Merše je v imenu pripravljavcev NEPN pojasnil, da bomo do leta 2030 emisije lahko zmanjševali izključno z vlaganjem v OVE, predvsem v prometu (biogoriva), kjer imamo največji potencial za zmanjševanje. Po njegovih besedah pa pri industriji trenutno še ni na razpolago tehnologije, ki bi lahko pospešila uporabo OVE v industriji.
Pripravljavci NEPN so si do leta 2030 zadali cilj, da bi delež OVE znašal 33 odstotkov (priporočilo EU je kar 46 odstotkov). Trenutno smo pri 25 odstotkih, zato je strateški svet skeptičen glede dosega tega cilja. Člani so izrazili bojazen, da bomo morali plačevati penale, kot smo jih lani v obliki statističnega nakupa elektrike s Hrvaške v vrednosti kar enajst milijonov evrov. Mag. Stane Merše je pojasnil, da je cilj res ambiciozen, a po njegovem mnenju do leta 2030 niti ni drugih možnosti kot vlaganje v OVE, saj gre za kratkoročne investicije (v primerjavi z izgradnjo nove hidro- ali jedrske elektrarne, kar bi lahko bilo zgrajeno šele po letu 2030). Pri tem vprašanju so člani strateškega sveta izpostavili ključno oviro pri doseganju ciljev iz NEPN in to je umeščanje predvidenih investicij v prostor. Predvsem bi si želeli, da bi država uvedla princip javnega interesa pri tako strateških investicijah kot je energetika.
Glede ekonomske ocene učinkov NEPN scenarijev so te natančno izračunane do leta 2030, za naprej pa so ocene le indikativne, ker je še veliko neznank glede stroška izgradnje JEK2 in stroška novih tehnologij, ko bodo šele prišle na trg, je pojasnil mag. Stane Merše. Samo industrija bo morala skupaj vložiti kar 28 milijard v energetsko učinkovitost, zato so člani strateškega sveta jasno poudarili, da so subvencije za industrijo v višini 700 milijonov evrov, ki jih predvideva NEPN, odločno premajhne.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar je glede projekta JEK2 povedal, da naj bi investitor še v tem mesecu predstavil vrednost investicije v JEK2. Vsa vprašanja, ki se navezujejo na novembrski referendum, morajo do takrat dobiti odgovor, vključno s pričakovano ceno električne energije iz JEK2, je še dejal Danijel Levičar. (pb)