Izpostavljeno

Zaključna slovesnost projekta NEDO

Na ljubljanskem gradu je danes potekala slovesnost ob uspešnem zaključku slovensko-japonskega projekta NEDO, ki je bil doslej deležen že tudi vrste mednarodnih priznanj.

Zaključna slovesnost projekta NEDO

Na ljubljanskem gradu je danes potekala zaključna slovesnost ob zaključku projekta pametnih skupnosti NEDO, ki so se je udeležili številni ugledni gostje, med drugim minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, japonski veleposlanik v Sloveniji Hiromichi Matsushima, predsednik japonske agencije NEDO Hiroaki Ishizuka in direktor Elesa in predsednik Slovensko-japonskega sveta mag. Aleksander Mervar.
Dr. Igor Papič je v svojem nagovoru poudaril, da Slovenska in Japonska že dolgo gojita tesne in prijateljske odnose, pri čemer tvorno sodelujeta tudi na področju visokega šolstva, znanosti in inovacij. Kot je povedal, že od leta 2001 tako poteka izmenjava raziskovalcev, katere namen je utrditi znanstveno raziskovalno sodelovanje med državama, leta 2013 pa je v organizaciji Slovenije potekal tudi prvi dvostranski znanstveno tehnološki posvet. Tovrstna redna izmenjava znanja je bila zaradi epidemije sicer začasno prekinjena, a se bo nadaljevala, pri čemer si Slovenija v prihodnje obeta še tesnejše gospodarsko sodelovanje z Japonsko. Kot zelo dobro je ocenil tudi dosedanje sodelovanje med univerzama obeh držav, pri čemer pri nas vse bolj narašča tudi zanimanje za študij japonologije, univerzi pa sicer omogočata tudi podiplomski študij študentom v obeh državah. Projekt NEDO je po njegovih besedah doslej eden največjih demonstracijskih projektov s področja pametnih skupnosti na svetu in je bil tudi mednarodno opažen ter prejel številna priznanja. Dr. Igor Papič je ob tem izpostavil, da si Slovenija želi dobrega sodelovanja z japonsko agencijo NEDO tudi v prihodnje in dodal, da je japonski koncept družbe 5.0  primeren tudi za Slovenijo, saj daje v ospredje ljudi.  Slovenija se lahko pohvali z zelo dobrimi strokovnjaki na vseh znanstvenih področjih, je dejal dr. Papič, pri prenosu znanja v prakso pa bo treba narediti še korak naprej, pri čemer naj bi bila v pomoč tudi načrtovana ustanovitev posebnega ministrstva, ki naj bi skrbelo za prenos znanja v gospodarstvo. S tem bi omogočili tudi bolj sistematično financiranje znanstvenih inovacij, ki so gibalo razvoja. V načrtih je tudi ustanovitev posebne agencije za tehnološki razvoj, ki bi sicer delovala v okviru obstoječe agencije za raziskovalne dejavnosti. Končni cilj vlade je, je sklenil svoj nagovor dr. Igor Papič, v Sloveniji vzpostaviti stimulacijsko inovacijsko okolje, ki bo spodbudilo še več mednarodnih projektov, kot je bil NEDO.
Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer pa je dejal, da projekt NEDO ni le dokaz tesnega sodelovanja med Elesom in drugimi deležniki na eni in agencijo NEDO in Hitachijem na drugi strani, temveč tudi dober dokaz pristnega prijateljstva med državama. Vlada projekt NEDO dobro pozna in ga že od samega začetka podpira, saj se zaveda njegove dolgoročne vrednosti in prispevka k uspešnemu zelenemu prehodu. Ker je razmišljanje zunaj nacionalnega okvira temeljni gradnik na poti k podnebni nevtralnosti, je dejal minister Kumer, sem še posebej zadovoljen, da so se pri tem projektu uspešno povezali številni domači in japonski deležniki in prišli z novimi rešitvami in spoznanji, ki so v danih kriznih razmerah še toliko dragocenejše. Možnosti za nadaljnje sodelovanje je še veliko, saj se koncept pametnih omrežij v tem času izkazuje kot najustreznejša rešitev, ki zagotavlja zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo. Z Japonsko nas druži želja po nadaljnjih skupnih korakih na poti k doseganju trajnostne, konkurenčne in zanesljive oskrbe z energijo, in, čeprav smo po kilometrih daleč, je sklenil svoja razmišljanja mag. Kumer, smi si v srcu blizu.
Da je projekt NEDO primer dobrega tehničnega in gospodarskega sodelovanja med državama, je bil mnenja tudi japonski veleposlanik v Sloveniji Hiromichi Matsushima, ki je dejal, da si EU in ves razviti svet aktivno prizadevajo za preoblikovanje svoje gospodarske in družbene strukture, pri čemer sta prednostni nalogi digitalizacija in zeleni prehod. Zanimanje japonskih podjetij za tehnološko sodelovanje s Slovenijo po njegovih besedah v zadnjih letih narašča, krepitev sodelovanja med državama pa gre pripisati tudi uspešnim medsebojnim projektom, kot je NEDO.
Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar, pa je v svojem nagovoru izpostavil, da smo s projektom NEDO dobili resničen primer mednarodnega projekta, ki temelji na pametnem razvoju elektroenergetske infrastrukture  Kot je dejal, je Eles vodenje projekta v letu 2015 prevzel s precejšnjo previdnostjo in njegova izvedba ni bila lahka, sploh, če upoštevamo, da je potekal v času pandemije, pri čemer pa se ob njegovem uspešnem zaključku zdi odločitev za prevzem vodenja projekta in prehojena pot edina prava. Projekt je šel na marsikaterem koraku, je dejal Mervar, krepko preko tradicionalnega stanja tehnike in je preverjal meje možnega, pri čemer nam prav v njem uporabljene rešitve, ko se je Evropa znašla v energetski krizi, pomagajo zagotavljati zanesljivost in učinkovitost upravljanja sistema. Še pred koncem desetletja se bomo srečevali z veliko količino sončne energije in velikim številom proizvajalcev, je bil nazoren mag. Mervar, ob tem pa se v Elesu zavedamo, da se na te izzive ne moremo pripraviti sami, ampak se lahko z njimi uspešno soočimo le s tesnim sodelovanjem. Projekt NEDO je dober primer takšnega sodelovanja, ki sodelujoča podjetja ni povezal le na raziskovalni, ampak tudi na infrastrukturno investicijski ravni.  Napredno elektroenergetsko strukturo smo gradili tako na prenosnem kot na distribucijskem omrežju ter v objektih v Idriji in na območju ljubljanskega BTC-ja. Eles je na tem primeru opravil pionirsko delo in pokazal, da je Slovenija zanesljiv in kakovosten partner tudi pri najzahtevnejših projektih.  Na koncu je mag. Mervar še omenil, da Eles že izvaja tudi vrsto drugih podobnih projektov, z družbo Hitachi energy pa je pred kratkim podpisal že tudi nov dogovor o sodelovanju.

O projektu NEDO

NEDO je večletni projekt pametnih omrežij, v katerem so bili osnovni partnerji japonska agencija NEDO in njegov pooblaščeni izvajalec družba Hitachi ter družba ELES, pri čemer so na slovenski strani sodelovali še Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Primorska, občina Idrija, podjetje AquafilSLO, ljubljanski BTC in še mnogi drugi deležniki v vlogi dobaviteljev in nameščanja opreme. Koristi projekta z vidika elektroenergetskega sistema so v uporabi naprednih rešitev, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema v luči trajnostnega razvoja rešujejo z okolju prijaznimi rešitvami. Namesto vlaganj v širitev omrežja se je z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo obstoječe omrežje.
V šestih letih je partnerjem kljub številnim oviram, ki jih je povzročila predvsem epidemija koronavirusa, uspelo uresničiti vse zastavljene cilje projekta. Tako so bili vzpostavljeni napredni sistemi vodenja in obratovanja omrežja, ki omogočajo izrabo razpoložljivih virov iz vseh napetostnih nivojev za učinkovito delovanje celotnega elektroenergetskega sistema. V sistem prilagajanja odjema je bilo vključenih več kot 800 gospodinjskih odjemalcev, ki so v času aktivacije svojo porabo v povprečju zmanjšali za približno 20 odstotkov. V Idriji in Ljubljani so vgrajeni baterijski hranilniki električne energije in nameščena področna sistema upravljanja z energijo, ki omogočata centralizirano upravljanje in spremljanje rabe energije v zgradbah na lokalnem območju ter ponujanje tovrstne
prožnosti na trgu. Del sistemskih storitev družbe ELES, ki jih sicer zagotavljajo predvsem premogovne in plinske elektrarne, se bo lahko poslej zagotovil iz sistemskih hranilnikov električne energije. Odjemalci bodo s tem dobili višjo kakovost dobave električne energije ter tudi možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi storitvami. Ključna oprema, ki jo je prispeval japonski partner, so napredna orodja vodenja omrežja (DMS), napredna orodja optimizacije rabe električne energije v lokalnih skupnostih in stavbah (EMS) ter platforma za vključevanje odjema v sistemske storitve. Projekt se je začel leta 2016 in je potekal v dveh fazah, pri čemer je bila prva faza projekta NEDO usmerjena v pametna omrežja na infrastrukturi družbe ELES in distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, druga faza pa je bila bolj osredotočena na pametna mesta in pametne skupnosti.
Vrednost projekta je približno 37 milijonov evrov, od tega je bila vrednost aktivnosti družbe ELES ocenjena na 17 milijonov evrov. Potrditev, da je projekt NEDO eden izmed najnaprednejših projektov v svetovnem merilu, so partnerji prejeli v letu 2020, ko jim je združenje ISGAN (»International Smart Grids Action Network«) podelilo nagrado za najboljši projekt pametnih omrežij na svetu.

Video vsebina

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.