Zamik začetka projekta je v tem trenutku težko oceniti, verjamejo pa, da bodo strokovne institucije na ministrstvih storile vse potrebno, da bo mogoče projekt čim prej speljati.
Sodišče v primeru HE Mokrice ni zavrnilo prevlade javne koristi
Nasprotovanja in pritožbe so možne za vsak, še tako dober projekt, saj popolnega poenotenja nikoli ni mogoče zares doseči, ustrezna zakonodaja in enovito razumevanje le-te pa je tisto, kar omogoča razvoj družbe v smeri, ki bo v korist vsem državljanov in jo tudi večina podpira. Tako v izjavi za javnost sporočajo iz družbe HESS, ki so v medijih opazili povzemanja in objave, ki širijo napačna dejstva o sodbi Upravnega sodišča v zvezi s HE Mokrice. Sodišče ni zavrnilo prevlade javne koristi – energetike nad javno koristjo ohranjanja narave, saj s sodbo ni odločilo o sami prevladi. Sodišče je odločbo odpravilo in zadevo v vrnilo v ponovni postopek, ker je ugotovilo določene nepravilnosti pri vodenju postopka in neskladnosti ter pomanjkljivosti v ugotovitvah oz. izreku odločbe s strani upravnega organa. Odločba je bila torej vrnjena upravnemu organu v ponovno odločanje z namenom, da se ugotovljene nepravilnosti in neskladnosti odpravijo. V družbi HESS obžalujejo tak potek dogodkov, ki bodo povzročili ponovni zamik začetka izgradnje objekta s posebnim pomenom za celotno Slovenijo, obstoječo verigo hidroelektrarn na spodnji Savi pa puščajo nedokončano in s tem onemogočajo optimalnost njenega delovanja. V tem primeru še zdaleč ne gre le za energetsko proizvodnjo, temveč za večnamenski državni projekt, ki vključuje tudi protipoplavno zaščito, namakanje ter upravljanje s podzemnimi vodami, vse skupaj pa je eden ključnih elementov zelenega prehoda, ki si ga Slovenija, upamo, iskreno želi. Podnebne spremembe imajo na biotsko raznovrstnost daleč večji vpliv kot postavitev kateregakoli obnovljivega vira. Sušijo se mokrišča, dvigajo se temperature vode v rekah, spreminja se struktura gozdov. Suše so vse bolj trdovratne, vendar ne zaradi izgradnje obnovljivih virov, temveč kot posledice dviga temperatur okolja. Ravno obratno, če bi imeli dovolj obnovljivih virov, verjetno do podnebnih sprememb niti ne bi prišlo. Ohranjati naravo in biotsko raznovrstnost tako, da jo konzerviramo, je ob splošnem dviganju temperatur nemogoče. Na prihajajoče ekstreme se je koristneje pripraviti tako, da zagotovimo vodo, hrano in energijo, ter s tem ustvarimo pogoje za kakovostnejše bivanje. Vse to omogočajo večnamenski projekti na rekah, ki so prvenstveno namenjeni ljudem in razvoju družbe ter okolja.
Na potezi so državni strokovni organi
V teh časih se že soočamo s težkimi izzivi. Energenti postajajo vse dražji in manj dostopni. Preživetje naslednje zime bo lahko za marsikoga zelo zahtevno. Soočamo se z energetsko in okoljsko krizo, ki ni nastala čez noč. Soočamo se s situacijo, v kateri si nihče izmed nas ne bi želel biti. Napočil je skrajni čas, ko je treba preiti od načrtov k dejanjem. Kot sporoča družba HESS, preprosto moramo uporabiti naravne vire, ki so nam dani in začeti izvajati projekte, da postanemo samooskrbni z električno energijo. Zato je nujno, da imamo vsi enak cilj, to je uresničitev zelenega prehoda. V družbi HESS verjamejo, da so glede na naše naravne danosti in večnamenskost ter celovitost projektov, hidroelektrarne slovenski državni privilegij, ki ga je treba izkoristiti. Družba si intenzivno prizadeva za uresničitev zelenega prehoda na področju proizvodnje električne energije, zato si želi, da bi tudi državni strokovni organi na obeh ministrstvih, MOPE in MNVP, čim prej odpravili nepravilnosti, na katere je opozorilo sodišče v primeru državnega večnamenskega projekta Mokrice.
Za zeleni prehod in dvig odpornosti v procesu podnebnih sprememb bo potrebno v Sloveniji storiti mnogo več kot do sedaj. Zakonodaja in pravo naj bi v temelju služila ljudem, spodbujala razvoj in ukrepanje. Nujni sta poenotenje in podpora izvršne, sodne in zakonodajne veje oblasti, da je zeleni prehod res tisto, kar Slovenija potrebuje. Temu primerna naj bo tudi usklajenost v razumevanju sprejete zakonodaje s strani tako upravnih kot sodnih organov. Nedopustno je namreč, da upravni organi izdajajo odločbe, ki »padajo« na sodiščih, v primeru HE Mokrice že dvakrat, pri čemer se postavlja vprašanje slovenskega pravnega sistema in znanja za izvedbo prevlade javne koristi, skladno z evropsko zakonodajo. Povsod v Evropi se namreč postopki prevlade javne koristi nad naravo izvajajo za vse ključne projekte v nacionalnem interesu, le v Sloveniji tega zaenkrat še nismo uspeli izvesti. Kot pravijo v družbi HESS, verjamejo in zaupajo, da bo to dosegla trenutna vlada.