Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 nam je življenja obrnila na glavo.
Piše: Danijel Levičar, poslovni direktor, GEN energija
Nova realnost in odziv energetike
Bežne novice o spopadanju z novim virusom na Kitajskem so tako rekoč čez noč prerasle v zaskrbljujoča poročila o nezadržnem širjenju virusa v Evropi in o nujnosti odločnih ukrepov za njegovo zajezitev. Energetika ni bila nobena izjema. Kot odgovor na novo realnost smo se najprej osredotočili na ukrepe varovanja zdravja zaposlenih, kar je predpogoj za zagotavljanje nemotenega odvijanja naših ključnih poslovnih procesov. Pri določanju prioritet in sprejemanju izrednih ukrepov je pomagala tudi Vlada RS, ki je skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo pri določanju prednostnega vrstnega reda sektorjev kritične infrastrukture na prvo mesto postavila prav sektor energetike, ki zagotavlja preskrbo z električno energijo. Vlada je vse upravljavce v energetiki pozvala, da s svojo dejavnostjo še naprej podpiramo delovanje države, gospodarstva in predvsem tudi zdravstvenega sistema.
Pismo Ministrstva za infrastrukturo je v marsičem olajšalo sprejemanje izrednih ukrepov v energetskih podjetjih, na primer pri vzpostavljanju izolacijskih pogojev za ekipe obratovalnega izmenskega osebja. V jedru energetike se namreč odvijajo 24-urni procesi, ki poganjajo ostale družbene podsisteme in v teh izrednih razmerah pomagajo ohranjati njihovo kolikor mogoče urejeno delovanje. V proizvodnji, prenosu, distribuciji in trgovanju z energijo smo vzpostavili posebne režime za delovanje teh jedrnih ekip. Enako velja za ekipe, zadolžene za pripravo računov za energijo, s katerimi zagotavljamo neprekinjenost finančnih tokov v energetiki.
Ko se globalni svet razstavi na nacionalne enote
Poleg osredotočanja na Slovenijo pa seveda nenehno spremljamo tudi globalno sliko. Zanimivo in poučno je opazovati, kako se globalni svet ob velikih preizkušnjah vsakič znova razstavi na nacionalne enote. Države danes vsaka zase, po svojih najboljših močeh in s poznavanjem svojih posebnosti rešujejo predvsem lastne izzive. Mednarodna solidarnost v takih časih izgubi svoje 'mirnodobne' razsežnosti in v ospredje brez zadržkov stopi pomen nacionalne samooskrbe. Države, ki so sposobne strateške samooskrbe na področjih pridelave hrane ter oskrbe z energijo in vodo, se lahko v polni meri posvetijo ukrepom zaustavljanja epidemije. V Sloveniji nam je to dano, v veliki meri zahvaljujoč elektroenergetiki, kjer smo na področju proizvodnje velikega deleža električne energije iz domačih virov, t. j. jedrske in vodne energije, samooskrbni.
Da pa bi to novo normalnost lahko tudi trajno vzdrževali, moramo ohranjati in ščititi ključno infrastrukturo elektroenergetskega sistema. Zanesljivost in samooskrbnost namreč nista samoumevna, temveč sta posledica temeljito premišljenih preteklih odločitev na področjih proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter trgovanja z njo. Usklajenost teh dejavnosti je pogoj za zanesljivo oskrbo. Dokler električno energijo sami in zanesljivo proizvajajmo, jo učinkovito prenašamo in distribuiramo do končnih odjemalcev ter so izpolnjeni pogoji za pregledno delovanje trga, smo na varni strani.
Ranljivost v obdobju okrevanja
Tako kot v času izrednih razmer, povezanih z epidemijo, bo tudi v času okrevanja gospodarstva ključno vzdrževanje neprekinjenega delovanja vseh omenjenih elektroenergetskih dejavnosti, vključno z denarnimi tokovi.
Pri tem pa bo treba upoštevati tudi notranjo ranljivost elektroenergetike. Izzivi, s katerimi se soočamo danes, so povezani s padcem odjema zaradi kontrolirane zaustavitve gospodarstva in družbenih sistemov. Elektroenergetika ima z meritvami rabe električne energije pri poslovnih odjemalcih zelo dober vpogled v gospodarsko aktivnost. Raba električne energije je namreč v neposredni korelaciji z gospodarsko aktivnostjo. Zadnji podatki kažejo kar 20-odstotno znižanje poslovnega odjema, kar bo imelo dve vrsti posledic.
Prvi del posledic izvira iz neprevzete električne energije. To je energija, ki so jo dobavitelji za svoje stranke na podlagi pričakovanj zakupili po ceni x in jo sedaj kot višek prodajajo po ceni y. Ker je današnja cena y vsaj dvakrat nižja od cene, po kateri so energijo lani kupovali, bo iz naslova neprevzete energije trpelo poslovanje dobaviteljev energije. Nižji odjem bo neposredno vplival tudi na nižje prihodke operaterjev prenosnega in distribucijskega sistema. Ta izpad denarnega toka bo elektroenergetika najverjetneje morala nositi sama.
Nižji odjem je posledica zmanjšane aktivnosti gospodarstva in ostalih družbenih sfer. Poslovanje industrijskih, storitvenih in drugih podjetij bo zato pod veliko preizkušnjo. Ta se bo najprej pokazala v obliki zmanjšane likvidnosti. Povedano enostavno: zmanjkalo bo denarja za plačevanje računov, tudi za plačevanje stroškov energentov in ostalih komunalnih storitev.
Kako zajeziti širitev težave po energetski vertikali
Če ima neprevzeta energija vpliv na poslovne izide energetskih družb, bi neplačevanje računov in posledičen izpad finančnega toka v energetiki povzročila domino učinek in zlom celotnega energetskega sistema. Zato Vladi in odločevalcem predlagamo, da v okviru t. i. drugega protikoronskega paketa omogočijo preprosto in hitro namensko kreditiranje poslovnih subjektov z namenom poplačevanja računov za energente in ostale komunalne storitve. S takšnim ukrepom bodo težavo reševali tam, kjer je nastala in se ne bo širila po energetski vertikali. Proizvodnja, prenos, distribucija in trg kljub epidemiji delujejo normalno in morajo v imenu zanesljivosti oskrbe delovati tudi naprej.
Svet in z njim slovenska družba ter energetika doživljajo izziv, kot ga ne pomnimo. Znotraj tega izziva pa električna energija tudi v kriznem času upravičuje svojo vlogo energenta prihodnosti. Elektroenergetska podjetja z zanesljivim delovanjem v teh izrednih razmerah dokazujemo, da je strateška odločitev o elektrifikaciji vsega pravilna.
Priložnost za strateški razmislek na črti: delo – gospodarstvo – elektrika
Kot je vedno z izzivi, pa epidemija prinaša s seboj tudi priložnosti. Med njimi je zagotovo tudi z novo realnostjo okrepljeno razumevanje pomena strateških vrednot in dobrin, na katerih lahko kot družba in država temeljimo svojo prihodnost.
Če pri strateških razmislekih izhajamo iz vrednote dela, potrebujemo za njegovo uresničevanje zdravo gospodarstvo; tako, ki zagotavlja priložnosti za dobro, kreativno in učinkovito delo s katerim prispevamo h kvaliteti življenja. Učinkovita, zanesljiva in samooskrbna elektroenergetika v tej relaciji deluje kot motor gospodarstva. Slovenija je na tem področju že desetletja odlično pozicionirana in naša skrb bo še naprej usmerjena v sprejemanje pravih odločitev tudi za prihodnja desetletja.
Med priložnostmi, ki jih je poleg številnih izzivov morebiti naplavila epidemija Covid-19, je torej povečanje razumevanja med oblikovalci politik, odločevalci, podjetniki, civilnimi iniciativami, mediji in drugimi ključnimi deležniki, kako pomembna je zanesljivost in samooskrbnost slovenske elektroenergetike.