Zapisniki sej

Zapisnik 2. seje ČS v letu 2025

ZAPISNIK

 

2. seje časopisnega sveta NAŠ STIK v letu 2025, ki je potekala 16. aprila 2025 ob 10. uri v organizaciji Elektra Gorenjska na sedežu podjetja.   

 

Navzoči:

Mag. Renata Križnar – Elektro Gorenjska, Jure Kos – Gen energija, Tamara Kos – HESS, Natalija Grebenšek – TEŠ, Anja Hreščak in Darja Kalčič– ELES, Staš Zgonik, Brane Janjić, Mare Bačnar in Polona Bahun – vsi uredništvo Naš stik.

 

DNEVNI RED:

 

1)       Pregled zapisnika zadnje seje

2)       Ocena prve številke revije in portala www.nas-stik.si

3)       Vsebina prihodnje številke revije

4)       Razno ter ogled merilnega laboratorija in RTP Primskovo

 

Ad.1.

Člane ČS je najprej pozdravil predsednik uprave Elektra Gorenjska dr. Ivan Šmon in predstavil njihove največje investicije. To so med drugim nadgradnja sekundarne opreme na RTP Zlato polje in RTP Primskovo, postavitev novih transformatorjev, opremljanje obstoječih transformatorjev z daljinsko vodenim sistemom ter nadgradnja sistema ADMS. Kot partner sodelujejo tudi v številnih v nacionalnih in mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih ter izvajajo lastne razvojno-investicijske projekte, ki so usmerjeni v tehnološki napredek in uvajanje inovativnih rešitev v redno poslovanje. Izmed slednjih je posebej izpostavil projekt vzpostavitve strateško-inovacijskega centra na Zlatem Polju. V okviru tega projekta bodo prenovili obstoječ prazen objekt, ki stoji poleg RTP Zlato Polje, v sodoben inovacijski center, s katerim se želijo pozicionirati kot vodilno podjetje za sodobne energetsko tehnološke rešitve na Gorenjskem in v Sloveniji. Projekt je usmerjen v omogočanje strateškega inoviranja znotraj podjetja, kar bo pripomoglo k lažjemu pridobivanju in razvoju kadrov. Končni cilj projekta je vzpostaviti sodobno inovacijsko infrastrukturo, ki bo vključevala visoko-inovativen energetski poligon za raziskovalne, razvojne in evropske projekte. Delovala bo kot »izložbeno okno« sodobnih energetskih produktov in storitev, ki jih ponuja družba Elektro Gorenjska, vzpostavila bo »živi laboratorij« ter prostor za grajenje start-up kulture. Prav tako bodo v njem širši javnosti predstavljene ključne tehnološke rešitve.

V nadaljevanju so člani ČS soglasno potrdili zapisnik in sklepe 1. seje časopisnega sveta NAŠ STIK v letu 2025.

Ad.2.

V tej točki je Anja Hreščak članom ČS najprej predstavila novega urednika Našega stika Staša Zgonika, ki je nato predstavil njegovo vizijo razvoja revije in portala.

Staš Zgonik si je v svoji viziji razvoja zastavil, da bi Naš stik ponujal trezen in strokoven pogled na energetiko v vse bolj polariziranem ozračju, ki vse bolj zajema tudi energetiko, hkrati pa kot medij, ki se ne bo izogibal argumentirani kritiki. Več prostora bi dal tako strokovnjakom iz energetike kot zunanjim piscem, da predstavijo svoje zamisli in poglede. Večjo pozornost bi namenil pogovorom s tujimi strokovnjaki. Mesto v reviji je treba dati podnebni znanosti. Kot je dejal, ekskluzivnim zgodbam, da jih bodo povzemali tudi drugi mediji, s čimer je mogoče dvigniti ugled in vpliv revije. Treba je povečati prisotnost revije na spletu in na družbenih omrežjih, saj bo njen doseg ostal omejen. To pa zmanjšuje krog potencialnih bralcev. Treba se je ažurno odzivati na aktualno dogajanje in aktualne prispevke sproti objavljati na spletu. Po njegovem mnenju mora temeljno vodilo uredniške politike biti, da je zanesljiva oskrba z energijo, ob hkratni skrbi za okolje, podnebje in socialne vidike, nujna za ohranjanje standarda življenja, ki smo ga navajeni.     

V nadaljevanju se je razvila živahna razprava o pogledu urednika na prihodnji razvoj revije in portala. Renata Križnar je poudarila, da revija za energetska podjetja predstavlja stično točko in veliko priložnost, da so slišana in je povezujoč člen med posameznimi podjetji, da so na tekočem, kaj počnejo v drugih podjetjih. Kot strokovna revija je za posameznika, ki ne pozna energetike, težko berljiva. Kako širše lansirati revijo, pa je po njenem mnenju naloga uredništva. S tem stališčem so se strinjali tudi drugi člani ČS. Staš Zgonik je člane ČS pozval, naj se obrnejo na uredništvo revije, saj imajo na voljo ekskluzivne objave njihovih tem. Uredništvo pa nato lahko pridobi še dodatne izjave posameznikov in fotografije. Ob tem je spomnil še na potrebo posodobitve arhiva fotografij. Brane Janjić je dejal, da je predlagana vsebinska nadgraditev spodbudna, v praksi pa se bo pokazalo, ali gre v pravo smer. Je pa znova opozoril, da je sodelovanje s člani ČS ključno, da je uredništvo na tekočem z dogajanjem v lokalnem okolju.

Ad.3.

Jure Kos je v tokartni številki izpostavil dobro pokritost tem GEN energije, kjer se marsikaj dogaja. Tamara Kos je pohvalila članek Mareta Bačnarja o prenovi Kušljanove vile. Ob tem je predlagala, da bi napisali kakšen prispevek na temo problematike umeščanja v prostor, saj to zelo vpliva na izvedbo projektov. Martina Merlin je izpostavila, da druga številka obravnava zelo aktualne teme, iz katerih se lahko veliko naučiš. Še zlasti  to velja za osrednjo temo o hranilnikih. Renata Križnar je opozorila, da revijo in portal berejo različni in ne isti bralci. Revija je predvsem namenjena izobraževanju, zato je treba presoditi, kaj je dodana vrednost obeh. V reviji so obširneje obdelane aktualne teme, ki jih posameznik lahko poišče tudi za nazaj.  

Glede vsebine naslednje številke je Staš Zgonik dejal, da jo je dva meseca prej težko začrtati. Osrednja tema je trenutno vpliv vremena na energetiko. Brane Janjić bo obdelal problematiko zagotavljanja kadrov, Mare Bačnar pa pregled zakonodaje glede balkonskih sončnih elektrarn in malih vetrnih elektrarn

Ad.4.

V nadaljevanju so si člani ČS ogledali merilni laboratorij in RTP Primskovo. V merilnem laboratoriju izvajajo kontrole in overitve več vrst števcev električne energije za matično organizacijo in za zunanje naročnike.

Člani ČS so si ogledali še RTP Primskovo, kjer je nadgradnja v polnem teku. Ta vključuje razširitev 20-kilovoltnega stikališča in menjavo opreme ter izgradnjo novega 110-kilovoltnega stikališča GIS. Investicija je del mednarodnega projekta GreenSwitch in se gradi tudi s pomočjo evropskih sredstev. V sodelovanju s podjetjem ELES bodo postavili tudi 110 kV transformator za oskrbo predvidene megapolnilnice za električna vozila.

 

Zapisala: Polona Bahun                                    Potrdila: Renata Križnar  

Brane Janjič
O avtorju