Nov sistem upravljanja podnebno-energetskih politik prinaša večjo preglednost.
Na zasedanju Sveta za energijo, ki se ja je udeležil tudi državni sekretar mag. Klemen Potisek, so obravnavali več zakonodajnih predlogov, največ pozornosti pa namenili zimskemu svežnju osmih zakonodajnih predlogov, ki ga je pretekli teden predstavila Evropska komisija. Izčrpna razprava je potekala tudi o predlogu uredbe o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o napredku pri razvoju zunanje dimenzije energetske politike EU.
Ključna točka dnevnega reda zasedanja je bila predstavitev osmih zakonodajnih predlogov v okviru zimskega svežnja. Gre za revizijo OVE (obnovljivi viri energije) direktive iz leta 2008, revizijo URE (učinkovita raba energije) direktive iz leta 2012, revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010, revizijo štirih zakonodajnih aktov na področju električne energije ter nov zakonodajni predlog uredbe za upravljanje energetske unije.
Gre za izjemno zahteven zakonodajni sklop, ki je bil pripravljen z namenom spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti do leta 2030, bolj učinkovitega delovanje energetskega trga EU ter vzpostavitve novega načina upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik.
V okviru revizije direktive OVE se bodo države članice dogovorile, kako se bodo oblikovali nacionalni cilji na področju OVE do leta 2030. Cilje naj bi si države članice zastavile same, Evropska komisija pa bo skozi proces usklajevanja nacionalnih politik skrbela, da bo seštevek nacionalnih ciljev na ravni EU do leta 2030 dosegel vsaj 27 odstotkov. Slovenija si bo prizadevala za usklajevanje ciljev rabe OVE in okoljevarstvenih omejitev.
Z revizijo zakonodaje na področju energetske učinkovitosti do leta 2030 se strinja tudi Slovenija. A ob tem poudarja, da ne sme priti do nasprotujočih si ukrepov, predvsem na področju spodbujanja rabe OVE. Evropska komisija je predlagala tudi bolj ambiciozni cilj do leta 2030. Zavzema se namreč za 30-odstotno izboljšano energetsko učinkovitost na ravni EU, kar je več, kot je bilo dogovorjeno pred dvema letoma.
Revizijo zakonodaje na področju delovanja energetskega trga EU Slovenija ocenjuje kot dobrodošlo in podpira napovedane ukrepe, saj je osrednja pozornost namenjena spodbujanju aktivnega potrošnika in izboljšanju delovanja energetskega trga.
Udeleženci zasedanja so se strinjali, da bo nov sistem upravljanja podnebno-energetskih politik na nacionalni ravni združil vse politike, ki vplivajo na doseganje podnebno-energetskih ciljev, zato je, z vidika večje preglednosti in manjšega administrativnega bremena, dobrodošel.
Svet je razpravljal tudi o ključnih elementih revizije uredbe o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom, kot so regionalno sodelovanje v primeru odzivanja na morebitno prekinitev dobav, večja transparentnost plinskih pogodb in način organiziranja solidarnostne oskrbe med državami članicami v primeru prekinitve dobav. Države so se dogovorile, da bodo elementi pristopa na osnovi ocene tveganj vključeni v besedilo relevantnih členov uredbe, za kar si je prizadevala tudi Slovenija.
Svet se je seznanil še z razvojem dogodkov in aktivnosti Komisije na zunanjih energetskih odnosih, prav tako pa tudi s trenutnim potekom obravnave uredbe o vzpostavitvi okvira za označevanje energijske učinkovitosti ter sklepa o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije.
Ob koncu so Svetu predstavili tudi program malteškega predsedstva na področju energetike, ki s predsedovanjem EU začenja s 1. januarjem prihodnje leto. Kot je razvidno iz programa, bo novo predsedstvo obravnavi zimskega paketa namenilo še posebno pozornost.