Zaživelo spletno stičišče eSvet

Družba GEN energija je s priložnostnim dogodkom v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavila novo spletno stičišče o energiji in energetiki eSvet, ki je namenjeno predvsem krepitvi energetske pismenosti splošne javnosti. Melita Lenošek Kavčič iz GEN energije, ki je vodila vzpostavitev spletnega stičišča eSvet, je uvodma  izpostavila, da je projekt zastavljen tako, da bo živel v sodelovanju s širšo energetsko strokovno javnostjo, ki bo želela prispevati k obveščanju in ozaveščanju državljanov o aktualnih in relevantnih energetskih temah, s čimer naj bi zmanjševali vrzel med laično in strokovno javnostjo, ki pogosto nastaja v razumevanju energetskih tem, projektov in prioritet.
V GEN energiji so na področju krepitve energetske pismenosti sicer aktivni že več let, saj so že leta 2011 odprli Svet energije – interaktivno multimedijsko središče o energiji in energetiki, ki ga na leto obišče med osem in deset tisoč obiskovalcev. Letos so se prvič vključili tudi v projekt energetskega opismenjevanja mladih Elektrofest, ki ga že tri leta zapored izvaja ELES, v sodelovanju s strokovnimi partnerji (družbe v skupini GEN, Univerza v Mariboru, Inštitut Jožef Stefan, ELES in ARAO) pa so, kot že rečeno, pripravili tudi spletno stičišče o energiji in energetiki, ki so ga poimenovali eSvet.
Če se želimo v energetiki odločati odgovorno in dolgoročno ter ekonomsko, družbeno in okoljsko trajnostno, moramo imeti znanje – poznati dejstva in številke. Verjamemo, da je energetska prihodnost tako pomembna za naše vsakdanje življenje, da zato za njeno oblikovanje nujno potrebujemo tudi večje razumevanje splošne javnosti. Potrebujemo znanje in na podlagi znanja temelječe strateške rešitve, saj so napačni koraki lahko za Slovenijo preveč usodni. Energetske odločitve, ki jih bomo sprejeli danes, bodo namreč zaznamovale še nekaj prihodnjih generacij, zato se nam v Gen energiji zdi izjemno pomembno širiti energetsko pismenost. Prepričani smo, da je spletišče eSvet začetek nove zgodbe v tej smeri, ki se bo v prihodnje še dopolnjevala in dograjevala. S temi besedami je uradno predstavitev spletišča eSvet pospremil direktor GEN energije Martin Novšak, ki je v nadaljevanju podrobneje predstavil tudi delovanje skupine Gen in ključne razvojne načrte. Kot je poudaril, so vsi trajnostno naravnani, v ospredju pa so prizadevanja za zgraditev drugega jedrskega bloka, izgradnja elektrarn na spodnji in srednji Savi in prenova plinskih blokov v Brestanici.

Energetska stvarnost odpira vrsto vprašanj

Ob predstavitvi novega spletišča, so v GEN energiji pripravili tudi zanimiv posvet, ki je bil razdeljen v dva sklopa in zastavljen tako, da so kratkim predstavitvam utrinkov iz eSveta sledili strokovni prispevki energetskih in drugih strokovnjakov. Na štiri ure trajajočem posvetu se je tako zvrstilo devet predavanj o različnih, z energetiko povezanih temah. Tako je mag. Irena Praček iz Agencije za energijo vzpostavitev eSveta pozdravila kot pomemben projekt, ki naj bi prispeval tudi k temu, da ne bomo več energije jemali za samoumevno  in bomo začeli intenzivneje razmišljati tudi o tem, zakaj in koliko jo porabimo. Ob tem je poudarila, da se moramo zavedati, da nismo osamljena energetska oaza, ampak del evropskih tokov, v okviru katerih se prav tako razmišlja o zanesljivosti, konkurenčnosti in učinkovitejši rabi. Nekateri ključni primerjalni kazalniki, je dejala Irena Praček, kažejo, da smo še vedno velik porabnik energije na enoto proizvoda in da Slovenija ostaja precej energetsko uvozna odvisna. Nekoliko boljši smo pri približevanju cilju o vsaj 27-odstotnem deležu obnovljivih virov v končni porabi energije do leta 2030, a tudi tu nas čaka še veliko izzivov. Ključno je, da se spodbuja čim večja uporaba obnovljivih virov, je dejala Pračkova, vendar pa moramo hkrati biti sila previdni pri stroškovni obremenitvi gospodarstva. Prav tako je pričakovati, da bo z večjo uporabo toplotnih črpalk in uvajanjem e-mobilnosti naraščala tudi poraba električne energije, na kar se je treba ustrezno pripraviti.
Podobnega mnenja je bil tudi Danijel Levičar iz direktorata za energijo, ki je dejal, da bi se utegnila poraba električne energije iz že omenjenih razlogov v naslednjih nekaj letih podvojiti. Ta v skupni porabi energije sicer trenutno zavzema le 20 odstotkov, kar je pol manj kot poraba energentov v prometu, ki pa jih v celoti uvažamo. Zato je po njegovem mnenju precej priložnosti za slovensko gospodarstvo tudi v spremembi te strukture, pot do bolj trajnostnega razvoja pa naj bi začrtali tudi z novim energetskim konceptom, ki je v pripravi. Gre za temeljni strateški dokument, ki mora nastajati z sodelovanjem vseh ključnih deležnikov. Od tega, v kolikšni meri bo konkurenčna naša energetika, bo odvisna tudi konkurenčnost našega gospodarstva, je dejal Danijel Levičar. Ob snovanju smernic, pa se moramo tudi zavedati, da smo z vključitvijo v EU, del naše suverenosti in odločitev prenesli tudi na Evropsko skupnost in skupaj zastavili tudi nekaj ključnih ciljev. Pot do teh je sicer prepuščena državam članicam, kar pomeni, da lahko tudi poiščemo priložnosti, kjer se energetika lahko uspešno združi z gospodarstvom. Kot enega takšnih področij je omenil hidrogradnjo, kjer imamo večino potrebnega znanja doma.
V nadaljevanju posveta so se zvrstila še nekatera druga zanimiva predavanja, pri čemer je Matjaž Žvar iz Nek predstavil vlogo naše edine nuklearke v elektroenergetskem sistemu, dr. Tomaž Žagar pomen energetskega opismenjevanja in vlogo Agencije za radioaktivne odpadke, Silvester Jeršič pomen izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi in dr. Janko Kosmač izzive, ki so pred Elesom kot sistemskim operaterjem ter spremenjenimi razmerami v omrežju po velikem prodoru obnovljivih virov energije. Kot je izpostavil, načrtovano prenosno omrežje več ne sledi trendom hitrega povečevanja deleža obnovljivih virov, to pa operaterjem povzroča vrsto težav. Kot zanimivost je omenil, že nekaj mesecev trajajoče priprave evropskih operaterjev na sončni mrk, ki bo 20. marca prihodnje leto, ko naj bi se zaradi izjemno velikega zmanjšanja moči in proizvodnje iz sončnih elektrarn v kratkem času evropski prenosni sistem lahko znašel v velikih težavah. Ob tem je še poudaril, da so bile pri uvajanju obnovljivih virov storjene določene sistemske napake, saj niso bili dodelani standardi priključevanja novih proizvodnih enot na omrežje. Poleg tega pa je zaradi visokih subvencij obnovljivim virom, na trgu prišlo do porušitve razmerij, vse skupaj pa se odraža v naraščanju končnih cen energije.
Nekoliko bolj optimističen je bil Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost pri IJS, ki je poudaril, da Slovenija  izstopa po številu energetskih menadžerjev, da na mednarodnem energetskem parketu dosegamo pomembne uspehe in imamo veliko znanja, ki ga je treba ustrezno oplemenititi. Kot zlato pravilo energetske učinkovitosti, pa je izpostavil geslo Ugasni, kar ne rabiš. Da je še veliko manevrskega prostora zlasti na področju večje učinkovitosti, je bila mnenja tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je ob tem opozorila, da bi morali energetsko izobraževanje vplesti na vse ravni, od vrtcev do univerz, ter javnosti postreči predvsem s pravimi podatki oziroma takšnimi, ki vključujejo vse posledice in stroške. Kot je še dejala, bomo lahko pri uresničevanju podnebno energetskih ciljev uspešni le, če bomo uspešno povezali ukrepe na vseh področjih- od kmetijstva, preko okolja, energetike in gospodarstva.
Sicer pa so se vsi udeleženci posveta strinjali, da lahko o energetski prihodnosti racionalno in na podlagi številk razmišljajo le energetsko pismeni posamezniki, zato so vse aktivnosti za krepitev energetske pismenosti med različnimi deležniki zelo pomembne. Tako se tudi pomen eSveta po njihovem mnenju skriva v priložnostih za vsebinsko nadgrajevanje in spodbujanje vključevanja širše strokovne javnosti v komunikacijo s spletnimi obiskovalci, kjer prednjačijo mlajše generacije. Kaj vse prinaša eSvet si lahko ogledate na povezavi www.esvet.si.
Brane Janjić