Izpostavljeno

Zeleni prehod največji in najdražji projekt po osamosvojitvi Slovenije

Energetski prehod in prihodnjo blaginjo v Sloveniji lahko dosežemo le skupaj, s povezovanjem sektorjev in v sodelovanju vseh deležnikov, odločitve pa morajo sloneti na realističnih scenarijih.  

Zeleni prehod največji in najdražji projekt po osamosvojitvi Slovenije

V organizaciji Strateškega sveta za energetski prehod, ki deluje v okviru GZS, je potekala javna razprava, na kateri so z različnih zornih kotov osvetlili problematiko energetsko-podnebnega prehoda, ki so jo predstavili udeleženci iz industrije, energetike in različnih združenj mladih. Kot je uvodoma poudaril predsednik Strateškega sveta za energetski prehod mag. Danijel Levičar, gre za enega največjih projektov po osamosvojitvi Slovenije, ki terja razmislek in soglasje širše družbe o realnih in izvedljivih ukrepih in rešitvah. Ob aktualni energetski krizi, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, je postala še bolj jasna potreba po oblikovanju jasne razvojne strategije, ki bo podrobneje opredelila poti za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev in zagotovila nadaljnjo zanesljivost oskrbe in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Omenjena široka javna razprava je po njegovih besedah prva izmed številnih dogodkov, ki naj bi še sledili, pri čemer je Strateški svet že doslej aktivno sodeloval pri pripravi ključnih dokumentov. Tako so bila energetsko podnebna vprašanja vključena tudi v strateški načrt za razvojni preboj Slovenije, ki so ga v GZS poimenovali Horizonti prihodnosti, in sicer so rdeča nit vseh poglavij, še posebej izpostavljena pa v delih, ki govorijo o zelenem prehodu in digitalizaciji.
Predsednik GZS Tibor Šimonka pa je v svojem pozdravnem nagovoru izpostavil, da sta poleg izzivov povezanih z razogljičenjem, pandemija in še zlasti vojna v Ukrajini, ki je povzročila dodaten izjemen skok cen energentov, odprla tudi vprašanja zanesljivosti prihodnje energetske oskrbe. Ob tem je spomnil tudi na nujnost posodobitve in prilagoditve obstoječega nacionalnega energetsko podnebnega načrta ter, da Evropa za nujno prestrukturiranje industrije in tehnološki preboj preko različnih finančnih mehanizmov omogoča različne oblike pomoči, ki jih Slovenija žal še ni v celoti izkoristila.

Član Strateškega sveta za energetski prehod mag. Vekoslav Korošec (Združenje za inženiring, GZS) je v svoji predstavitvi opozoril, da je pri energetskem prehodu potrebno upoštevati dve ključni posebnosti Slovenije, in sicer specifično sestavo proizvodnih virov električne energije, ki nam je doslej omogočala zanesljivo in konkurenčno oskrbo, ter vlogo industrije, ki je pri nas večja, kot v drugih državah članicah EU. Kot je dejal, tudi evropski Zeleni dogovor poudarja, da je energetsko intenzivna industrija temelj nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Po njegovih besedah, je nadaljnja pot jasno začrtana, pri čemer gre za največji in najdražji projekt v zgodovini samostojne Slovenije, ki vključuje vse panoge od kmetijstva, industrije, prometa in energetike ter prinaša občutne spremembe v vse pore našega življenja. Trenutne razmere bodo te načrtovane procese še pospešile. Kot rečeno, je položaj slovenske industrije precej drugačen, od evropske saj ta prispeva skoraj 24 odstotkov BDP-ja, medtem ko je povprečje v EU 16,3 odstotka. Ob tem ne gre pozabiti, je dejal Korošec, da je energetsko intenzivna industrija temelj nizkoogljičnega gospodarstva, saj zagotavlja nujne surovine za nadaljnje procese v proizvodni verigi. V Sloveniji je v njej zaposleno deset odstotkov vseh zaposlenih, ki ustvarijo 6 milijard prihodkov na leto in 1,4 milijarde evrov dodane vrednosti, ki je tudi za dobro desetino nad povprečjem. Slovenska industrija je kot del evropske energetsko intenzivne industrije vključena v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, uporablja najsodobnejše tehnološke rešitve in izvaja projekte povečanja energetske učinkovitosti ter je podvržena strogim okoljskim standardom. Ob tem ne gre pozabiti, da vsa industrija v Sloveniji porabi kar dve tretjini vsega zemeljskega plina in skoraj polovico vse električne energije, pri čemer je slovensko energetsko gospodarstvo doslej zagotavljalo zanesljivo in konkurenčno oskrbo z elektriko in plinom. Za konkurenčen nastop na svetovnih trgih rabimo takšno oskrbo še naprej. Tudi industrija sama je doslej že veliko naredila za povečanje energetske učinkovitosti, Slovenija je bila vedno med tehnološko naprednejšimi in je uspešno sledila razvoju, za naprej pa so ključnega pomena uporaba nizkoogljičnih tehnologij, obnovljivih virov energije in spodbudno poslovno okolje. Ta pot ne bo lahka, je sklenil Korošec, saj bo treba v zelo kratkem času izvesti tektonske premike.

Da energetsko intenzivna industrija ni samo problem, ampak tudi del rešitve, je v svoji predstavitvi izpostavil Marko Drobnič iz Taluma, ki je opozoril, da zelenega prehoda ne more biti brez materialov, zato je ustrezna razvojna strategija na tem področju ključna tako v Evropi kot Sloveniji. Na primeru proizvodnje aluminija je prikazal dosedanje zgrešene korake, saj ob naraščajočih potrebah po tej surovini proizvodnja v EU upada, povsod drugod po svetu pa narašča. EU potrebe pokriva s povečanim uvozom, to pa ima globalno gledano velike negativne okoljske posledice, kar bi bilo treba pri snovanju prihodnjih strategij tudi upoštevati. Ob tem je še povedal, da je Talum med energetsko najučinkovitejšimi proizvajalci, da so že krepko presegli cilje zmanjšanja emisij do leta 2030 ter, da industrija meterialov ne spi in aktivno spremlja tehnološke izboljšave.

V nadaljevanju sta predsednica Energetske zbornice Slovenije mag. Ana Vučina Vršnak in predsednik sekcije Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta dr. Ivan Šmon spregovorila o aktualnem stanju v slovenski energetiki. Kot je bilo rečeno, se Energetska zbornica že dlje časa ukvarja s pripravami na zeleni prehod in je v zvezi s tem izdala tudi vrsto analiz in dokumentov. Tako je analiza med podjetji o načrtovanih zelenih energetskih projektih pokazala, da znaša njihova skupna vrednost v obdobju 2021-2027 okoli štiri milijarde evrov, od tega jih je za 1,6 milijarde že pripravljenih za izvedbo, namenjena pa so predvsem vlaganjem v pametna omrežja in OVE. Dr. Ivan Šmon pa je predstavil vlogo Svetovnega energetskega sveta, pri čemer je izpostavil pomen različnih orodij, s katerimi ocenjujejo globalni napredek držav na področju energetike in skušajo državam pomagati pri določanju nadaljnjih poti .Med najbolj znanimi orodji je svetovna energetska trilema, ki ocenjuje države z več deset kazalniki na področju zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, enakopravnosti in trajnosti. Ob zadnjem merjenju se je Slovenija med 127 državami sveta uvrstila na 17. mesto, pri čemer so priložnosti za izboljšave predvsem na področju enakopravnosti oziroma preprečevanja energetske revščine in trajnostne oskrbe.

Večanje uvozne odvisnosti pomeni še višje cene

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar in Marjan Eberlinc iz Plinovodov sta predstavila poglede sistemskih operaterjev elektroenergetskega in plinskega omrežja in izpostavila, da imamo sicer ustrezno zgrajeno prenosno omrežje, pri čemer pa velika uvozna odvisnost pomeni tudi soočanje z visokimi cenami. Mag. Mervar je opozoril, da v Sloveniji še nismo zares občutili prave energetske draginje, saj so bile pogodbe sklepane v naprej in bo dejanske posledice sedanje krize čutiti šele v drugi polovici tega leta. Tudi za naprej ni izrazil velikega optimizma, saj se na področju proizvodnih projektov ne dogaja veliko, pri čemer smo bili na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, vsaj sodeč po primerjavi med leti 2015, ko smo bili še bistveno boljši od povprečja EU in neprimerno boljši od Nemčiji, in 2020, ko smo bili sicer še vedno boljši od Nemčije, a že slabši od evropskega povprečja, v zadnjih letih neuspešni. Ob tem se je tudi vprašal, ali sploh vemo, kaj želimo, če smo res za zeleni preboj in razogljičenje in, če se sploh zavedamo, da to nikakor ne bo poceni. Mervar je ob tem še opozoril, da se bodo z večanjem uvozne odvisnosti, zagotovo višale tudi cene ter spomnil, da se cene električne energije oblikujejo na borzah ter, da se zdi, da, ko govorimo pri nas o cenah, nimamo v mislih konkurenčnih cen, ampak želene. Zaradi dolgotrajnih postopkov umeščanja energetskih objektov v prostor, bi po njegovem morali zagotoviti prioritetno umeščanje po načelih prevlade javnega interesa in preveriti zakonodajne postopke s ciljem skrajšanja sedanjih neživljenjskih rokov. Prav tako bi po mnenju Mervarja morali določiti strateške cilje glede proizvodnih enot na obnovljive vire, hranilnikov energije oziroma baterijskih sistemov ter na področju elektroliz in določiti tudi državnega koordinatorja na področju e-polnilnic. Prav tako bi kazalo preveriti desetletni razvojni načrt distribucijskega omrežja in določiti prioritete vlaganj, da bo omrežje zmožno priključevanja novih obnovljivih virov ter, kot je poudaril, glede na aktualne dogodke tudi čim prej sprejeti odločitev o NEK 2.
Mag. Mervar je še povedal, da v letošnjih prvih štirih mesecih zaradi slabe hidrologije beležimo rekordno uvozno odvisnost, ki je bila več kot 28-odstotna, in dodal, da bi bila brez proizvodnje iz TEŠ ta že 55-odstotna oziroma brez zmanjšanja porabe Taluma za 70 odstotkov še za 4 odstotke višja ter, da te številke nikakor niso dobra popotnica za prihodnje gibanje cen elektrike. Ob tem je znova poudaril, da mora biti pot energetske preobrazbe premišljena in prilagojena specifičnostim in zmožnostim naše države, gospodarstva in gospodinjstev.

Direktor operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina družbe Plinovodi Marjan Eberlinc pa je v nadaljevanju izpostavil, da so trenutne zmogljivosti za prenos zemeljskega plina v Sloveniji zadostne, pri čemer je v načrtu tudi povečanje zmogljivosti kompresorske postaje v Ajdovščini, kamor plin prihaja iz italijanske smeri. Kot je dejal, je trenutno večina plina v Sloveniji ruskega izvora, je pa omrežje pripravljeno tudi na preoblikovanje za uporabo sintetičnega plina in vodika. Ob tem je še spomnil, da  slovensko prenosno omrežje plina postaja tudi del evropskega vodikovega omrežja, s čimer bo slovenskim uporabnikom dolgoročno na razpolago nov, zelen in konkurenčen vir plina.  

Potrebujemo pripravo več realističnih scenarijev

V razpravi so sodelovali tudi predstavniki mladih. Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je predstavil predlog ukrepov pri zelenem prehodu, ki bi upoštevali omejitve okolja oziroma planeta in socialni vidik. Po vzoru avstrijske EKO-socialne davčne reforme je predlagal zvišanje davka na ogljik zunaj sheme trgovanja z emisijskimi kuponi, s čimer bi se prihodki s 150 milijonov evrov v letu 2021 povečali na 485 milijonov evrov leta 2025. Ta sredstva bi nato lahko porabili za zelene spodbude, znižanje davkov za delavce in podjetja ter za pomoč najrevnejšim državljanom. Med prihodnjimi viri energije pa je navedel povečanje uporabe sončne in vetrne energije, vodika in sintetičnih plinov ter drugi blok nuklearke.
Mia Zupančič iz Mladinskega sveta Slovenije je poudarila, da imajo mladi sicer precej znanja o trajnostnem razvoju, razmeroma slabo pa poznajo področje energetike, tako da bi bilo treba v prihodnje več naporov vložiti tudi v ozaveščanje in bolj poglobljeno seznanjanje z izzivi energetske prihodnosti.
Predsednica mladinske sekcije Društva za ZN za Slovenijo Ana Stražar je med drugim izpostavila, da bodo podnebne spremembe v prihodnje vplivale na vse vidike našega življenja in dejala, da je treba zato energetski prehod še pospešiti in zagotoviti čimprejšnje doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

V okviru dogodka je bilo predstavljeno, nedavno tudi v slovenščino prevedeno, interaktivno orodje En-ROADS, ki  je namenjeno ozaveščanju in spodbujanju javnih razprav o oblikovanju znanstveno podprtih energetsko-podnebnih scenarijev. Orodje En-ROADS s svojimi 18-imi vsebinskimi drsniki namreč uporabniku omogoča preizkušanje različnih kombinacij ukrepov za soočanje z energetsko-podnebnimi izzivi, s ciljem zmanjšanja dviga temperature s +3,6 stopinje Celzija na največ +2 stopinji Celzija do leta 2100. Na podlagi preizkušanja spreminjanja parametrov je v nadaljevanju potekala tudi sklepna razprava, poglavitna ugotovitev pa je bila, da za učinkovito soočenje s podnebnimi izzivi in ublažitev njihovih posledic potrebujemo ustrezno kombinacijo raznolikih ukrepov na področju izbire virov energije in njene rabe v transportu, industriji in zgradbah, s poudarkom na energetski učinkovitosti in elektrifikaciji v teh dejavnostih, ter na družbeno-ekonomskih, tehnološko-razvojnih, gozdarskih, kmetijskih in drugih področjih.

Po razpravi so bili sprejeti skupno oblikovani zaključki, ki bodo posredovani odločevalcem s priporočilom gospodarstva, da jih čimprej uvedejo v prakso, in sicer, da je energetska kriza izpostavila nacionalni varnostni kontekst energetike ter potrebo po dolgoročni strategiji energetskega prehoda in pospešitvi zelenega prehoda, da potrebujemo široko javno in strokovno podprto razpravo o energetsko-podnebnem prehodu, ki bo temeljila na kakovostnih orodjih in metodologijah ter kredibilnih podatkih, iz katerih bo mogoče oblikovati realistične in medsebojno primerljive scenarije, ter, da se želi gospodarstvo odločno in konstruktivno vključiti v pripravo nacionalnih energetskih strategij in dokumentov. Kot je bilo še izpostavljeno, je bilo to posvetovanje prvo izmed mnogih, ki naj bi še potekali v prihodnje, prva priložnost za izmenjavo mnenj o naši energetski prihodnosti pa bo že konec tega tedna na SAZU na posvetu o elektroenergetski strategiji.

Brane Janjič
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.