Zeleni prehod spreminja energetske in finančne trge po vsem svetu

Kot je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je Evropa sama spoznala, da »če želi v bodočnosti, pa naj bo to srednjeročno ali dolgoročno, svojim državljanom zagotoviti čisto prihodnost, mora že danes začeti trajnostni prehod, ki mora biti pravičen za vse deležnike in mora biti konkurenčen za gospodarstvo.« Pri tem ima financiranje ključno vlogo. Ključni igralci so tisti, ki financirajo zdrave projekte za čisto prihodnost in spodbujevalni mehanizmi, ki predstavljajo dopolnilo financiranju. Svoj del pri financiranju mora dodati še industrija. »Mora razvijati inovacije, nove tehnologije in poslovne modele, da pridemo v tisto prihodnost, ki so si želimo.« Evropske politike, da so pred desetimi leti štartale iz popolnoma različnih zornih kotov in stanja, se počasi zlagajo skupaj in se usmerjajo v isto smer. Dejansko se bo v prihodnje vse elektrificiralo. Če želimo to storiti, bomo potrebovali res ogromna finančna sredstva in val novih tehnologij in novih investicij se je že začel. Zato je treba ustvariti okolje, ki bo omogočilo in spodbujalo naložbe v trajnostno energetiko. »Potrebujemo stabilen in zelo predvidljiv regulatorni okvir na dolgi rok, kar prinaša jasne cilje in pregledne postopke. »Na ministrstvu skladno s prenovljeno evropsko zakonodajo pripravljamo več nacionalnih predpisov, s katerimi želimo spodbuditi vlaganja, ki nas bodo pripeljala v čiste tehnologije in potem čisto prihodnost.« Ne smemo pozabiti na pravičnost zelenega prehoda, ki pa mora prinesti tudi konkurenčnost. Poskrbeti moramo za dostopnost novih tehnologij in pravično porazdelitev stroškov spodbujevalnih mehanizmov. »Na te izzive moramo odgovore najti že danes in pripraviti pravilne ukrepe, če želimo dolgoročno družbeno podporo ljudi in gospodarstva.«

Kako ustvariti okolje za spodbujanje naložb v trajnostno energijo? 

Na voljo je več kanalov za financiranje naložb. Višina nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj in iz kohezijskega sklada znaša okvirno 17,5 milijona evrov, ampak to je samo še začetek. Na ministrstvu ves čas posodabljamo spodbujevalne mehanizme in pripravljamo različne javne razpise, hkrati pa smo odprti za vse pobude. »Veliko je izzivov, vsekakor je naložbeni prehod velik in moramo ga izkoristit tako, da bomo imeli jasne prioritete, da spoštujemo lastno postavljene cilje strategije in seveda imamo odprt, transparenten odnos do institucij, kjer so na voljo denarna sredstva. »Prioritete se morajo usmerjati v isto smer in na koncu s sodelovanjem z vsemi deležniki: države, gospodarstva, finančnih institucij, zasebnega sektorja predvsem pa lokalnimi skupnostmi. Uspešno sodelovanje pomeni uspešne naložbe, te pa pomenijo uspešno izpeljavo ciljev, ki smo si jih zadali«, je povedal minister.

Pravočasno ukrepanje pomeni ustrezno pripravo na prihodnost

Poseben poudarek je bil na novih finančnih modelih, kot so zelene obveznice, mešano financiranje in partnerstva, ki odpirajo možnosti za trajnostne investicije. Raziskali pa so tudi vlogo razvojnih bank in drugih mehanizmov podpore, ki omogočajo izvedbo velikih projektov.

Dr. Vlasta Krmelj in Evropskega združenja regionalnih in lokalnih organizacij FEDERENE je predstavila, kako do drugačnih subvencij, ki spodbujajo inovativnost in pametne rešitve. Poudarila je, da zeleni prehod zahteva ogromna sredstva, zato je treba pridobiti zasebni kapital. Hkrati je poudarila, da moramo s spodbudami ravnati pravilno, sicer to pomeni zaviranje v zelene investicije. »Učinkovite subvencije niso statične, ampak dinamične, ciljno usmerjene in časovno prilagojene ter vodijo v napredek in razvoj, je sklenila.« 

Dr. Simon Savšek iz EIB, je dejal, da je EIB vodilni ponudnik financiranja za podnebne ukrepe, saj so naložbe skupine lani znašale 88,8 milijarde evrov. Od tega 68,2 milijarde evrov znotraj EU in 8,4 milijarde evrov izven EU. V zadnjem desetletju je EIB v energetski sektor EU vložila približno 147 milijard evrov ter podprla projekte čiste energije po vsem svetu. V zadnjih letih pa se potreba po financiranju še povečuje. Kot je dejal dr. Simon Savšek, so »lani največ vlagali v sončno energijo, vetrno energijo, energetsko učinkovitost in omrežja.« 

Ana Stanič iz odvetniške pisarne E&A Law je predstavila finančno strukturo gradnje jedrske elektrarne na Češkem. Ključni elementi financiranja so t. i. pogodba na razliko, državno posojilo s subvencionirano obrestno mero, ki načeloma krije sto odstotkov stroškov gradnje, in mehanizem za zaščito pred spremembo zakonodaje ali politike za družbo ČEZ kot vlagatelja. Kot je poudarila, »vsi trije elementi skupaj ustvarjajo finančne predpogoje za gradnjo in obratovanje elektrarne. Stroški celotnega projekta so zaradi tega precej nižji, kot bi bili financirani s posojili pri komercialnih bankah in izvoznih bankah.«

Klemen Košir iz MOPE je predstavil novosti slovenskih in EU podpor za energetske investicije. Opozoril je, da je treba uskladiti spodbude na državni ravni, zato razmišljajo o združevanju tistih pobud MIOPE, Borzena, Eko sklada in Agencije za energijo pod eno okrilje. S tem bi bilo poskrbljeno za koordinacijo. Po njegovih besedah je bil »prenovljeni NEPN, ki gre v pravo smer s cilji EU, osnova, na osnovi katere so bile vzpostavljene spodbude». Ker pa se zakonodaja stalno spreminja, je treba temu prilagoditi tudi spodbude.