ZENS izdal tiskovino o menjavi vira energije

V ta namen je ZENS pred kratkim pripravil in izdal promocijsko tiskovino z naslovom Projekt menjave vira energije, s podporo Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za infrastrukturo in Eko sklada RS.  

ZENS je tiskovino poslal vsem poslancem in županom, saj želi tudi na ta način spodbuditi državo in občine, da bi več naredili na področju uvajanja trajnih in obnovljivih energetskih virov. V ZENS-u že dalj časa kritično ocenjujejo ravnanje države na tem področju. Tudi tokrat opozarjajo odgovorne, da so potrebni odločnejši koraki, še zlasti v luči sprejemanja novega Energetskega koncepta Slovenije.    

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal tajnik ZENS-a Božo Dukič, so v promocijski tiskovini s fotografijami predstavljeni najbolj uspešni projekti menjave vira energije (energija podtalnice, biomasa, energija zemlje, sončna energija). Mednje sodi podružnična šola Hruševje, ki deluje v okviru osnovne šole Miroslava Vilharja, Postojna. Sledijo osnovne šole Starše, Ilirska Bistrica, Knežak, Pivka, Šmartno in še nekatere OŠ ter nekaj drugih  objektov.      

Povprečni prihranek na letni ravni 60 do 70%  

Ogrevanje v podružnični šoli Hruševje (osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna) so izvedli v dveh delih. Za potrebe starega objekta so vgradili toplotno črpalko, ki se je oskrbovala s primarno energijo s sistemom geosonde. Pozneje so zgradili še telovadnico s prizidkom, kar ogrevajo z enakim sistemom.  

Bistvo tega sistema je, da je energetsko neodvisen od fosilnega energenta, torej rabi stalni dotok primarne energije (energija zemlje) in je preprosto okolju prijazen, saj ne proizvaja toplogrednih emisij in ne emisij prašnih delcev.  

V podružnični šoli Hruševje so menjali energent v letih med 2004 in 2014. Njihov povprečni prihranek na letni ravni znaša kar 60 do 70%.  

Energija plus uspešno uresničila vrsto projektov  

V tiskovini je podana tudi osnovna informacija o Energiji plus (hčerinsko podjetje Elektra Maribor), ki je v letu 2015 z uporabo sodobnih tehnologij in ukrepov uspešno izpeljala več kot 15 projektov javno-zasebnega partnerstva, s katerimi so partnerji zmanjšali porabo energije za 12,4 GW ur.  

Gre za sofinanciranje zamenjave razsvetljave v desetih podjetjih, za menjavo starih kotlov s toplotnimi črpalkami v treh podjetjih ter za uvedbo sistema upravljanja  z energijo v dveh podjetjih.  

Projekti javno-zasebnega partnerstva in učinkovite rabe energije so ključni v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v trajnostno družbo. Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjšanja emisij in toplogrednih plinov.  

Spodbude Eko sklada RS omogočajo prihranke  

V omenjeni tiskovini so podani še nekateri osnovni podatki o Eko skladu. Slovenski okoljski javni sklad občinam v letu 2016 ponuja ugodne kredite z obrestno mero trimesečni EURIBOR + 1,0% za različne okoljske naložbe. Ponuja jim nepovratna sredstva (subvencije) za gradnjo skoraj nič-energijskih stavb splošnega družbenega pomena (šol, vrtcev, muzejev itd.).  

Na koncu tiskovine so navedena tudi podjetja, ki so sodelovala pri navedenih projektih, in sicer Termoshop, Artim, Energija plus, Geoterm, Termo-tehnika in Plan-net.

Možnost za prehod v energetsko neodvisnost  

Kot meni ZENS, je potrebno občinam, ki so zainteresirane za projekte uvajanja trajnih in obnovljivih energetskih virov, omogočiti najem tovrstnega kredita za izvedbo takšne investicije. Kredit se lahko poplačuje iz letnih namenskih sredstev za potrebe ogrevanja.  

Vsaka občina sprejme letni proračun, v katerem so predvidena tovrstna sredstva. Za takšen kredit, pojasnjuje ZENS, po pisni izjavi Ministrstva za finance pri ministrstvu ni potrebno iskati ustreznega soglasja. Na takšen način država koraka v neodvisnost od fosilnih energentov in so investicije pokrite z ustvarjenimi prihranki.  

Pomembno je tudi, da z izvedbo tovrstnih projektov uporabimo domače znanje in slovensko proizvodnjo, kar pomeni zagotovo tudi nekaj novih delovnih mest. Vse to je mogoče izvesti z nekaj dobre volje na EKO skladu RS, sredstva za tovrstno kreditiranje pa bi morala imeti prednost, poudarja ZENS.