Kot je uvodoma izpostavila Mojca Černelč Koprivnikar so prvo srečanje namenili Ženskam v energetiki in tudi temam, ki niso toliko pogosto na dnevnem redu podobnih konferenc, a so tesno povezane z oblikovanjem naše prihodnosti in uspešnostjo poslovanja energetskega, pa tudi drugih sektorjev, v prihodnje.
V uvodnem pogovoru je Medeja Lončar iz Siemensa izpostavila, da raziskave kažejo, da so družbe veliko bolj inovativne in uspešne, če imajo v vodstvu mešane ekipe. K spodbujanju uvajanja večje raznolikosti v podjetjih sili tudi hiter tehnološki razvoj, ki terja vse več talentov, do teh pa je mogoče priti le z zagotovitvijo čim širšega nabora kadrov. Kot je dejala, je tudi zato pomembno, da se vse več žensk vključuje tudi v tehnološko sfero, pri čemer so si v Siemensu glede tega zastavili jasne strateške cilje povezne s trajnostnim razvojem. Tako naj bi do leta 2025 zagotovili najmanj 30-odstoten delež žensk v družbi, pri iskanju novih sodelavcev pa skušajo za razpisana delovna mesta poiskati tudi kandidatke. Ob tem je še opozorila, da je mogoče zastavljene cilje glede spodbujanja raznolikosti mogoče doseči zgolj ob odločni podpori najvišjega vodstva podjetja. V zvezi z aktualnimi dogajanji v energetiki, pa je dejala, da se nahajamo v procesu močne decentralizacije, ki hkrati izpostavlja vprašanja povezovanja in vključevanja vseh družbenih skupin v odločanje.
Dr. Andrej Gubina iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani je v nadaljevanju spregovoril o novih poslovnih modelih, pri čemer je poudaril, da se bomo morali za uspešno zeleno transformacijo odpovedati dosedanjemu načinu življenja in korenito spremeniti naše navade. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da bomo prešli iz načina tekmovanja v način sodelovanja in prihodnjo družbo oblikovali na način, da bo v njej pomembno predvsem kakšen človek si, ne pa kakšnega spola ali barve. Ob tem je še izpostavil, da izkušnje potrjujejo, da ženske v podjetje prinesejo drugačne prvine, ki kolektive obogatijo. V zvezi z zeleno transformacijo pa je še dejal, da bodo bodoči poslovni modeli, ki denimo vključujejo energetske skupnosti, morali upoštevati ne samo lastne koristi, ampak tudi dobrobiti drugih.
Raznolike skupine prispevajo k boljšim poslovnim rezultatom
Melani Seier Larsen iz Boston Consulting Group je ob predstavitvi študije, ki so jo opravili v 60 energetskih družbah v desetih državah, izpostavila, da so dosedanje raziskave potrdile, da ima raznolikost številne pozitivne učinke na poslovne rezultate (stopnja inovativnosti naj bi bila višja za 19 odstotkov, dobiček družb naj bi se povečal za 6 odstotkov…). Ob tem je opozorila, da je spodbujanje raznolikosti v podjetjih, pri čemer niso mišljene samo ženske, ampak tudi mladi, etične skupine in drugi, od leta 2012 vključeno tudi v različne dokumente EU, pri čemer pa je vse, razen v skandinavskih državah, do danes ostalo bolj na ravni priporočil. Odločnejši korak v tej smeri je konec minulega leta napovedala Nemčija, tako da je pričakovati, da ji bodo sledile tudi druge članice. Drugače pa je ključ do povečanja raznolikosti v družbah postavitev jasnih ciljev, izvajanje potrebnih ukrepov, odločna podpora najvišjega vodstva in izvajanje vmesnih meritev oziroma spremljanje doseženih rezultatov.
Mag. Sarah Jezernik Konovšek, namestnica glavnega direktorja družbe Plinovodi, je v nadaljevanju predstavila prizadevanja za vpeljavo načel raznolikosti v delovanje Združenja Manager in Slovenskega združenja za energetsko ekonomiko. Kot je dejala, je njihov cilj razvoj trajnostnega voditeljstva, pri čemer so trenutno v fazi priprave nadgradnje akcijskega načrta za povečanje produktivnosti iz leta 2020, v katerega so vgradili tudi prizadevanja za uravnoteženje spolov na vseh področjih. Krepitev sodelovanja in povezovanja, izmenjava strokovnega znanja in podpora mladim, pa je po njenih besedah tudi ključno poslanstvo združenja za energetsko ekonomijo.
Planet je v nezavidljivem stanju
Mag. Jože Torkar iz Resalte je predstavil nekaj skrb zbujajočih dejstev povezanih s segrevanjem našega planeta, in sicer, da se je temperatura na zemlji že povečala za 1,1 odstotka glede na predindustrijsko dobo, da se je število živali zmanjšalo za 68 odstotkov, da je vsako leto zaradi poplav prizadetih 8 milijonov ljudi ter, da se bo zaradi klimatskih sprememb svetovni BDP do leta 2100 zmanjšal za najmanj 25 odstotkov. Ob tem je izpostavil, da bo treba, če želimo vnukom zapustiti planet vsaj v takšnem stanju kot je danes, emisije že do leta 2030 zmanjšati za najmanj 45 odstotkov ter zagotoviti ogljično nevtralnost do leta 2050. Kot je poudaril, je napačno razmišljanje, da je samo energetika glavni krivec za onesnaževanje, saj k emisijam veliko prispevajo tudi druge panoge in bo zato treba odločno ukrepati na vseh področjih ter emisije znati tudi upravljati. Ob tem je še opozoril, da se veliko govori predvsem o obnovljivih virih energije, premalo pa o povečanju energetske učinkovitosti, ki je najbolj trajnostni ukrep. V odločnejša dejanja za ohranitev planeta in vzpostavitev novih poslovnih modelov bo zato treba vključiti vse družbene skupine in skleniti tudi nek nov družbeni dogovor.
Da je pravi odgovor na aktualne izzive večja energetska učinkovitost, je bila mnenja tudi dr. Vlasta Kremelj iz energetske agencije za Podravje, ki je izpostavila, da nismo več v tranziciji, ampak v nujni transformaciji družbe, pri čemer bo potrebna temeljita sprememba dosedanjih navad in razmišljanja in tudi pogleda na pomen gospodarske rasti. Je pa, kot je dejala, energetska učinkovitost tudi priložnost za povečanje naše konkurenčnosti in inovativnosti.
Dr. Miha Bobič iz Danfossa je izpostavil, da vsi dosedanji dogovori in sporazumi o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov žal niso dali želenih rezultatov in se količina emisij še naprej povečuje, zato bo treba v prihodnje še odločneje ukrepati. Po njegovem zelena preobrazba vključuje poleg dekarbonizacije virov in večje energetske učinkovitosti tudi nujno spajanje sektorjev, za kar bomo potrebovali veliko znanja. Pred nami so zahtevne naloge, zato je bil zagnan projekt Inženirke, inženirji bomo, ki naj bi mlade zmotiviral, da poiščejo najboljše rešitve in speljejo potrebno zeleno preobrazbo.
Nove tehnologije zahtevajo tudi spremembe voditeljstva, pri ocenjevanju uspešnosti podjetij pa vse bolj v ospredje stopajo kazalci zmanjševanja lastnega ogljičnega odtisa.
Poglabljanje energetske revščine
Skokovita rast cen energentov v zadnjem obdobju vse bolj vpliva na življenjsko raven prebivalstva, pri čemer se po besedah dr. Tomislava Tkalca iz Fokusa energetska revščina še poglablja. Vzrokov za to je več, med njimi pa so poglavitni visoke cene energije, nizki prihodki in energijsko neučinkovita stanovanja.
Andreja Zupan iz GEN-I je v zvezi z dogajanji na energetskem trgu povedala, da smo bili v zadnjih nekaj mesecih priča zgodovinski rasti praktično vseh energentov na kar je vplivala cela vrsta dejavnikov, žal pa tudi napovedi za naprej niso obetajoče.
V GEN-I so se na spremenjene razmere odzvali s temeljitim preoblikovanjem trgovanja in poleg električne energije in plina vključili še premog, nafto in emisijske kupone ter uvedli tudi nov način iskanja kadrov in prepoznavanja talentov. Tako so pred časom znotraj družbe in za zunanje kandidate izvedli program Trading Chalenge, v okviru katerega so potekala teoretična predavanja in simulirano trgovanje v praksi ter program East to West, s katerim naj bi k sodelovanju pritegnili vse z večletnimi izkušnjami na področju energetike, ki si želijo spoznati tudi druga področja dela.
Dr. Dejan Paravan je v nadaljevanju poudaril, da je GEN-I ena najhitreje rastočih in prodornih družb, za kar gre zasluge pripisati ravno raznolikemu in mlademu kolektivu, aktivnemu spremljanju razvoja posameznikov znotraj družbe in uspešnemu delu pri gradnji odnosov na vseh ravneh – z zaposlenimi, odjemalci in poslovnimi partnerji.
V Sloveniji je veliko primerov dobrih praks
Zanimivi sta bili tudi predstavitvi dr. Anamarije Borštnik Bračič iz GP sistemi, ki je predstavila vrsto uspešnih soproizvodnih projektov, ki so jih speljali z lastnim znanjem tako doma kot v tujini in s katerimi so občutno zmanjšali porabo fosilnih goriv in emisij, in Maje Požar Andrejašič, direktorice podjetja REC, ki je na področju razvoja akumulatorskih sistemov doseglo zavidljive uspehe tudi na mednarodnem trgu. Kot je poudarila, se pri iskanju rešitev osredotočajo na posamezne probleme in rešitve prilagajajo vsakemu naročniku posebej, pri čemer je po njenem možno povečati samooskrbo na raznih področjih, ne samo v zvezi s postavitvijo sončnih elektrarn. Ob tem je omenila njihovo rešitev za napajanje gradbenih dvigal v Hong Kongu, s čimer so omogočili prihranek goriva v višini 850 tisoč dolarjev na leto.
Da je treba za rešitev planeta in zeleno preobrazbo izrabiti vse potenciale in sinergijo različnih družbenih skupin, so bili mnenja tudi udeleženci sklepne okrogle mize, ki so poudarili, da bo za prihodnjo energetsko oskrbo treba izrabiti tudi vse razpoložljive obnovljive energente.