Novice

Na vrsti druga faza obnove HE Plave I

Datum: 3. 10. 2014 Besedilo: Miro Jakomin

Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so se letos lotile tudi uresničevanja projekta zamenjave iztrošene opreme v hidroelektrarni Plave.  

Na vrsti druga faza obnove HE Plave I

V okviru projekta rekonstrukcije HE Plave I je načrtovana zamenjava obeh generatorjev iz leta 1939. Soške elektrarne Nova Gorica so ta projekt začele uresničevati že v 90. letih prejšnjega stoletja.  

Ker takrat ni bilo na voljo dovolj sredstev, so zamenjali le turbine in nekaj pomožne opreme in tako uresničili I. fazo obnove. Sedaj je na vrsti II. faza, ki zajema zamenjavo iztrošene opreme in izboljšavo konceptov nekaterih podsistemov. Predračunska vrednost tega projekta znaša okoli 11 milijonov evrov.

Kot je povedal Rajko Volk, direktor tehničnega področja v Soških elektrarnah Nova Gorica, je trenutno v teku postopek za izbiro najugodnejšega ponudnika za dobavo generatorske opreme, nato pa bodo sledili razpisi za turbinsko in elektro opremo. Zaustavitev HE Plave I je predvidena v začetku leta 2016, ko se bodo v elektrarni začela omenjena obnovitvena dela. Po zaključku rekonstrukcije HE Plave I, predvidoma v začetku leta 2017, bo sledilo poskusno obratovanje elektrarne, ki bo predvidoma trajalo do sredine tega leta.  

Posebnosti pri obnovi HE Plave I  

Posebnost HE Plave I je v tem, da je to HE s precej dolgim dovodnim kanalom, ki omejuje hitre spremembe delovne moči, precej podobno kot v HE Zlatoličje ali Formin. Še posebej zaustavitev in zagonska procedura je v primerjavi z elektrarnami s tlačnim cevovodom zahtevnejša. Zanimivo je, da je do prve faze obnove v devetdesetih letih v elektrarni stalno obratoval vsaj en agregat, razen pri remontih in okvarah seveda. Nadalje je posebnost v tem, da je to HE kavernskega tipa (vkopana v hribu), kar pomeni, da je z logističnega vidika na razpolago manj prostora in se je potrebno prilagoditi omejenemu prostoru. Posebnost pri obnovi HE Plave I je tudi v tem, da se mora nova oprema, ki jo bodo vgrajevali, prilagoditi oz. uskladiti z že obstoječo. Ker istočasno poteka tudi rekonstrukcija bližnje 110 kV RTP Plave, katere investicijo vodi ELES, je potrebna tudi sprotna koordinacija med razvojem obeh projektov.  

»Ker gre v tem primeru za rekonstrukcijo že obstoječe hidroelektrarne in ne za novogradnjo, smo pri zasnovi projekta posebno pozornost namenili obdobju, v katerem elektrarna ne bo obratovala, s ciljem čimbolj zmanjšati izpad proizvodnje. To bo doseženo z zaporedno demontažo in montažo posameznih agregatov, s krajšim vmesnim obdobjem, ko bosta oba agregata nerazpoložljiva, ko bo s pomočjo predvsem tako doseženega breznapetostnega stanja lažje, hitreje in ceneje zamenjati tudi skupno elektro opremo, kamor sodijo lastna raba HE, energetski transformator, SN stikališče, meritve, sistem vodenja, električna zaščita itn.,« je pojasnil Rajko Volk.    

Poglavitni namen obnove HE Plave I je revitalizacija že obstoječe elektrarne, kar pomeni zagotovitev, da bo objekt po dolgi obratovalni dobi (generatorji od  leta 1939 še niso bili zamenjani) še naprej opravljal svoje temeljno poslanstvo, to je proizvajal električno energijo. Posodobljena elektrarna bo omogočala tudi boljše nadzore in lažje vzdrževanje. S prenovljenim objektom bodo vplivi na okolje še manjši, npr. glede možnosti izpusta olj. Hrupa, povezanega z obratovanjem tega objekta, pa tu praktično ni, saj je elektrarna vkopana v hribu.  

Začetki HE Plave segajo v leto 1939  

Ko je govora o začetku obratovanja HE Plave, ne moremo mimo HE Doblar. Po podatkih SENG je prvi agregat v HE Doblar pričel obratovati že februarja leta 1939 in dajati električno energijo gradbiščem obeh elektrarn, ki so bila še v polnem teku. Kmalu zatem sta pričela z obratovanjem tudi ostala dva agregata (decembra 1939 in maja 1940). Ko je bila doblarska elektrarna popolnoma zgrajena, je bilo v HE Plave vse pripravljeno za pričetek obratovanja prvega agregata in nato še drugega agregata (1940).

Istočasno z gradnjo obeh elektrarn (Doblar in Plave) so bili zgrajeni potrebni daljnovodi. Do leta 1947 sta elektrarni Doblar in Plave dajali svojo energijo v takratno italijansko omrežje s frekvenco 42 Hz. S priključitvijo Primorske k Jugoslaviji sta elektrarni postali glavni vir energije za celotno Slovensko Primorje in Istro.  

Z izgradnjo DV 110 kV Doblar - Ljubljana v letu 1949 in DV 60 kV Plave - Doblar s transformacijo 60/110 kV v HE Doblar, sta se elektrarni vezali v 110 kV omrežje Slovenije in pokrivali 40 odstotkov takratnih potreb republike. Vključitev v slovensko električno omrežje je zahtevalo prehod obratovanja agregatov iz 42 in 50 Hz in znižanje napetosti iz 130 na 110 kV (HE Doblar). (mj)

Oceni novico:
ocena: Article Rating (število glasov: 3, skupna ocena: 4)