Novice

Prvo tovrstno poročilo o prihodnosti geotermalne energije, ki ga je pripravila Mednarodna agencija za energijo (IEA) ugotavlja, da imajo geotermalne tehnologije naslednje generacije tehnični potencial, da več kot zadovoljijo svetovno povpraševanje po električni in toplotni energiji.

Vetrne elektrarne so sicer lani zagotovile že 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Evropi, kar pa je glede na zastavljene cilje za leto 2030 še vedno premalo. Skrb zbujajoče je, ker se gradnja novih vetrnih elektrarn zaradi različnih ovir upočasnuje.

Slovenija je kot predsedujoča 15. zasedanju Skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki se bo zaključila danes, s prevzemom predsedovanja prvič stopila v vlogo globalnega zagovornika energije iz OVE in s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

Združenje SolarPower Europe v novem poročilu ugotavlja, da je v letu 2024 prišlo do 92-odstotnega padca rasti in naložb v sončne elektrarne (iz 53 odstotkov v letu 2023 na štiri odstotke v letu 2024). Do padca prihaja kljub padajočim cenam solarnih komponent in nižjim začetnim stroškom proizvodov. 

Uporabniki, ki imajo nameščene sisteme samooskrbe z letnim netiranjem, bodo poračun za leto 2024 prejeli nekoliko pozneje kot v preteklih letih. Do zamika prihaja zaradi uveljavitve novega tarifnega sistema, ki je stopil v veljavo 1. oktobra 2024.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo z izbirnim postopkom prednostnih naložb, ki bodo upravičene do sredstev Sklada za modernizacijo, začelo predvidoma v začetku leta 2025, o čemer bo potencialne prejemnike sredstev tudi obvestilo.

Ta delež je za 18 odstotnih točk nižji od cilja za leto 2030, ki znaša 42,5 odstotka. Za dosego cilja bi se delež OVE od leta 2024 do 2030 moral povečati za 2,6 odstotne točke na leto. 
 

Kljub prednostim geotermalne energije in njeni vlogi pri razogljičenju energetskega sektorja kot zrele ničelne neto tehnologije potencial geotermalne energije ostaja neizkoriščen.

Družba HESS je aktivno sodelovala na 9. Agro Hi-Tech konferenci, ki je prejšnji teden potekala v Ljubljani. Dogodek je bil osredotočen na iskanje inovativnih rešitev za energetske izzive v kmetijstvu, pri čemer je bila izpostavljena agrofotovoltaika kot trajnostna in večnamenska praksa.

Na Družmirskem jezeru je predvidena postavitev sončne elektrarne v obliki plavajoče konstrukcije, s površino do največ polovice površine jezera in v skupni nazivni moči do 140 MWp. 

Družba GEN-I Sonce je predstavila paket »Pametna samooskrba«, ki gospodinjstvom omogoča večjo energetsko neodvisnost. Ta rešitev združuje sodobne tehnologije za upravljanje z energijo in spodbuja učinkovito izrabo sončnih elektrarn z baterijskimi hranilniki.

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica, ki je ob izpolnitvi zakonskih zahtev podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.

Po podatkih državnega statističnega urada je lani delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije malenkostno presegel 25 odstotkov, s čimer je Slovenija izpolnila zastavljen cilj za leto 2023.

Nepovratna sredstva, ki so jih s prvotnih 15,4 milijona evrov povišali na 25,4 milijona evrov, so pošla v desetih dneh.

Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je izdelal spletno orodje Vodnik do energije sonca in vetra, v katerem na poljuden način predstavljajo vse razliičice postopkov umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn, vključno z možnostmi sodelovanja javnosti v teh postopkih. Vodnik je v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s konkretnim projektom sončne ali vetrne elektrarne v svojem okolju.