Novice

V prvem letošnjem četrtletju je bila proizvodnja iz evropskih vetrnih elektrarn v primerjavi z enakim obdobjem lani manjša za kar 19 odstotkov. Za zadostitev povpraševanja po električni energiji je bilo zato, kljub doslej največji proizvodnji iz sončnih elektrarn, treba zagnati več elektrarn na fosilna goriva, katerih proizvodnja se je na primerjalni medletni ravni povečala za skoraj četrtino. 

Po izteku sheme net meteringa je zanimanje za priključitev sončnih elektrarn močno upadlo. To je posledica več dejavnikov, ključen pa je tudi napačen vtis, ki se je ustvaril v javnosti, opozarja Andrej Škerlak, vodja službe za prodajo v Gen-i Sonce.

Tudi v HESS so, potem ko je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) na svoji spletni strani objavilo izjavo glede zaostrene javne razprave o umeščanju energetske infrastrukture, pozdravili jasno stališče ministrstva, da mora razprava potekati na strokovni, argumentirani in spoštljivi ravni.

Statistika obnovljivih virov energije 2025, ki jo je objavila Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA), kaže močno povečanje zmogljivosti OVE v letu 2024, ki so skupaj dosegle 4.448 GW. Z dodatnimi 585 GW zmogljivosti v lanskem letu, so te predstavljale 92,5-odstotni delež skupne širitve zmogljivosti in rekordno stopnjo letne rasti (15,1-odstotna).

Razpis v skupni vrednosti sto tisoč evrov, ki od letošnjega leta dalje nosi ime Obet za planet in sporočilo Pusti sled, ne odtisa, spodbuja projekte, ki prispevajo k brezogljični prihodnosti in ohranjanju priložnosti za prihodnje generacije.

EurObserv'ER je izdal poročilo o stanju vetrne energiji v EU 27 v lanskem letu, ki kaže, da je neto zmogljivost vetrnih turbin v EU do danes dosegla 231,9 GW in se je povečala za 12,2 GW, vključno z 1,7 GW zmogljivosti na morju.

Francosko-slovenski poslovni in inovacijski forum, ki je včeraj potekal v Ljubljani, je jasno pokazal: vodik ni več le energetska rešitev prihodnosti – postaja jedro strateškega sodelovanja med državama. Skupaj z umetno inteligenco in krožnim gospodarstvom je vodik izpostavljen kot osrednje področje skupnih ambicij.

Sončna elektrarna Prapretno v teh dneh obeležuje tretjo obletnico uspešnega obratovanja, pri čemer je doslej proizvedla že 10.180 MWh električne energije. Že v letošnjem letu se bo s širitvijo elektrarne njena moč povečala za več kot trikrat, na 10 MW, zaradi dodanega baterijskega hranilnika pa bo postala tudi fleksibilen člen slovenskega elektroenergetskega sistema. 

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javni razpis v višini 12 milijonov evrov za sofinanciranje sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih v lasti občin za obdobje 2025-2026, z rokom oddaje vlog do 26. maja letos.

Energetske zadruge so pomemben mehanizem za vključevanje lokalnih skupnosti v energetski prehod, saj omogočajo skupno vlaganje v obnovljive vire energije in zagotavljajo trajnostno oskrbo.

V Ljubljani je ta teden potekal dogodek, ki ga je organizirala Britansko-slovenska gospodarska zbornica. Tema razprave je bila energetski prehod in vloga malih modularnih reaktorjev (SMR) v prihodnji energetski oskrbi. Dogodek, naslovljen Čaj z razlogom: Energetska (r)evolucija v Sloveniji, je gostil številne strokovnjake in predstavnike energetskih podjetij.

Družba Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) je z vzpostavitvijo Muzeja Doblar želela širši javnosti predstaviti in ovrednotiti industrijsko dediščino Posočja ter hkrati postaviti trajen opomnik pomenu energetike in elektrifikacije zahodne Slovenije.

Vlada je sprejela Okvir za izdajo obveznic Republike Slovenije, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih ciljev (Sustainability-linked bond – SLB). Gre za nov korak pri financiranju trajnostnih projektov in izpolnjevanju okoljskih ciljev države.

Evropska komisija je vzpostavila tri nova evropska partnerstva, med njimi tudi partnerstvo za fotovoltaiko. Nova partnerstva v okviru programa Obzorje Evropa bodo spodbujala rast, trajnostnost in odpornost ter prispevala k globalni konkurenčnosti Evrope.

Da bi dosegli globalni cilj potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030, bi morali največji svetovni povzročitelji emisij CO₂ v skupini G20 in v dodatnih 15 državah iz Azije in Srednje Amerike (Malezija, Filipini, Tajska, Vietnam, Kambodža, Laos, Mjanmar, Singapur, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva, Panama in Belize) več kot podvojiti svoje letno dodane zmogljivosti OVE do leta 2030, ugotavlja Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).