Pomembnejši poudarki z včerajšnje slavnostne prireditve ob visokem jubileju EIMV.
»Inženir naj bo predvsem človek in če to še ni, se mora potruditi, da to postane. Zato naj v svojih problemih išče tako lepoto kot resnico in ima v minljivosti svojega življenjskega dela oči odprte v to, kar je trajno ...« (akademik prof. dr. Milan Vidmar).
Praznovanje 70. obletnice uspešnega delovanja Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV) je doseglo vrh na včerajšnji osrednji slavnostni prireditvi v Unionski dvorani Hotela Union v Ljubljani, kjer so se zbrali predstavniki ustanov in podjetij, poslovni partnerji, zaposleni, sorodniki akademika prof. dr. Milana Vidmarja, zaslužni člani in drugi gostje. Navzoč je bil tudi Bojan Kumer, državni sekretar za energijo z Ministrstva za infrastrukturo. Prireditev je izvrstno povezovala Bernarda Žarn, dogodek pa so z glasbo odlično popestrili Nuška Drašček, Vid Ušeničnik in Blaž Jurjevčič.
Direktor EIMV dr. Boris Žitnik je v nagovoru na kratko orisal dosedanji 70-letni razvoj Elektroinštituta. Med drugim je omenil tudi bodoči razvoj in cilje EIMV, ki so skladni s cilji trajnostnega razvoja na področju elektroenergetike. »V vsem dosedanjem obdobju smo s svojimi strokovnimi analizami in rešitvami podpirali rast in tehnološki razvoj elektroenergetskega sistema. Pripravljeni smo tudi na nove izzive, z njimi se bomo spopadli in v danih okoliščinah naredili tisto, kar mislimo, da je najbolj primerno. Razvoj Elektroinštituta je in bo še naprej v prvi vrsti usmerjen v visoko strokovno znanje, strokovno etiko, neodvisnost in nepristranskost. Skrbeli bomo za odprtost in inovativnost, prepoznavnost in pozitivno naravnanost ter spoštovanje in upoštevanje pravil poslovne odličnosti,« je poudaril dr. Žitnik.
Predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd je omenil, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti pred dvema tednoma praznovala svojo 80-letnico. Zatem je nadaljeval: »Cilj prvih slovenskih akademikov, med katerimi je bil tudi akademik Milan Vidmar, je bil jasen - postaviti trdne temelje slovenski znanosti. Tudi danes SAZU posebno pozornost namenja znanosti. Ker se v znanstvenem okolju pojavljajo številne neetičnosti, ustanavljamo Nacionalni svet za integriteto v znanosti. Potegujemo se za ustrezno financiranje dolgoročnih nacionalno pomembnih raziskav. Opozarjamo na razdrobljenost našega raziskovalnega okolja in iščemo mehanizme za financiranje razvoja inovacij, ki izhajajo iz raziskovalnega dela. Ob tej priložnosti pa moram še posebej omeniti odmevno dejavnost Sveta za energetiko, ki deluje pod okriljem Akademije.«
Kot je dejal rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič, je Elektroinštitut Milan Vidmar imel v preteklosti ključno vlogo pri razvoju slovenskega elektroenergetskega sistema, to vlogo pa uspešno opravlja tudi danes. »EIMV je vedno zelo dobro sodeloval z Elektrotehnično fakulteto v Ljubljani in prepričan sem, da tudi s Fakulteto v Mariboru. V preteklosti smo elektroenergetski sistem postavljali in gradili, danes sledimo sodobnim trendom pri uvajanju novih tehnologij in pri vključevanju vedno večjega števila razpršenih virov v omrežje. Večkrat poudarjam, da nas v prihodnosti pri razvoju elektroenergetskega sistema čaka tehnično izredno zahtevna naloga, saj sistem z novimi zahtevami postavljamo na sam rob fizikalnih zmogljivosti. Samoumevno sledi, da bodo morale biti nove generacije inženirjev, ki bodo načrtovale sistem, še boljše, še inovativnejše kot sedanje. Tukaj Univerza ponovno prevzema odgovornost za zahtevno nalogo izobraževanja novih strokovnjakov na področju elektrotehnike. Dejstvo je, da so pred nami veliki izzivi, prepričan pa sem, da so pred nami tudi zanimiva prihodnost in številne nove tehnološke rešitve,« je povedal prof. dr. Papič.
Predsednik Sveta EIMV Jože Špiler je med drugim dejal, da je Svet Inštituta sestavljen iz predstavnikov ustanovitelja, zaposlenih in elektrogospodarstva, to je proizvodnje, prenosa in distribucije. »V zadnjem obdobju po osamosvojitvi se je okolje, v katerem Inštitut deluje, popolnoma spremenilo. Ne samo v Sloveniji, v vsej Evropi so v tem času nastale značilne spremembe, ki jih elektroenergetika v vsej svoji prehojeni poti še ni doživela. Gre za veliko spremembo elektroenergetskih sistemov, ki so se razvijali v preteklih 70-ih letih do zavidljive strokovne popolnosti, za uveljavitev novih zakonitosti trgovanja z električno energijo in vedno večjega deleža obnovljivih virov energije,« je povedal predsednik Sveta EIMV.
Poleg tega je omenil tudi številne izzive na strokovnem področju, ob katerih je po njegovem mnenju za vse akterje v slovenski elektroenergetiki pomembno, da racionalno organizirajo delovanje specializiranih strokovnjakov ne glede na organizacijsko pripadnost. »Tu vidim Inštitut kot osrednjega koordinatorja aktivnosti, ki naj zagotovijo vrhunske rezultate na področju slovenske elektroenergetike tako doma kot v mednarodnem prostoru. Temu izzivu bo potrebno prilagoditi nenehno izobraževanje ter harmonične odnose tako med raziskovalci samimi, kot tudi med raziskovalci, državo v vlogi kreatorja energetske politike in elektroenergetiko v operativi,« je še poudaril Jože Špiler.
Elektroinštitut nosi ime po svojem slavnem pobudniku
Kot je v orisu zgodovinske in strokovne poti Inštituta, od začetkov do današnjih dni, izpostavil dr. Boris Žitnik, je bil pobudnik za ustanovitev Inštituta za elektriško gospodarstvo akademik prof. dr. Milan Vidmar. Znanstveni inštitut za elektriško gospodarstvo v Ljubljani, ki ga je ustanovilo zvezno ministrstvo v Beogradu, je formalno začel delovati 1. junija 1948, njegov prvi predstojnik pa je postal prof. dr. Milan Vidmar. Komite za elektriško gospodarstvo pri zvezni vladi je v marcu leta 1950 prenesel upravljanje in vodenje Inštituta na Ministrstvo za elektrogospodarstvo LR Slovenije. Še istega leta je Inštitut prešel v pristojnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1968 se je v spomin na svojega pobudnika za ustanovitev preimenoval v Elektroinštitut Milana Vidmarja, Inštitut za elektriško gospodarstvo in elektroindustrijo, ob njegovi 40-letnici pa v Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo.
Ves čas svojega delovanja se je Elektroinštitut Milan Vidmar odzival in prilagajal potrebam časa. Razvijal, doraščal in utrjeval se je z razvojem elektroenergetskega sistema in elektroenergetike. Svoje naloge in storitve je izvajal na področjih načrtovanja porabe električne energije, načrtovanja omrežij, vodenja in delovanja elektroenergetskih sistemov, elektroenergetike, visokonapetostne tehnike, razvoja tehnoloških rešitev, vplivov na okolico in ekologije.
O uspešnem delovanju govorijo konkretni rezultati
Zaposleni na Inštitutu so sodelovali in ponekod tudi ključno prispevali pri povojni elektrifikaciji takratne države, kreiranju in razvoju omrežja ter povezovanju proizvodnih virov in velikih odjemalcev, pri razvoju in dograditvi omrežij napetostnih nivojev 110 kV, 220 kV in 400 kV, pri povezovanju 220 kV omrežja s sosednjimi državami v povezavo SUDEL, pri povezavi našega 400 kV omrežja v zahodnoevropsko interkonekcijo ter pri izgradnji Nuklearne elektrarne Krško in drugih proizvodnih objektov.
V zadnjih letih je Inštitut aktivno sodeloval pri izdelavi vizije razvoja in programa razvoja pametnih omrežij v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Angažiran je tudi v evropskih projektih. Inštitut je razvil, sam ali skupaj s partnerji, inovativne tehnološke rešitve in izdelke, ki jih trži tako v Sloveniji kot v tujini. Letos mineva dvajset let od začetka delovanja sistema za lociranje atmosferskih razelektritev SCALAR, ki je s svojimi namenskimi storitvami edinstven sistem v Evropi in širše ter ima številne uporabnike. V 70 letih svojega dela je Inštitut opravil in dokumentiral več kot 2.400 raziskav in študij, še veliko več pa je bilo izdelanih strokovnih mnenj ter poročil o meritvah in pregledih.
EIMV primerljiv s podobnimi evropskimi inštituti
Elektroinštitut Milan Vidmar je vodilna slovenska inženirska in znastveno-raziskovalna inštitucija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Deluje kot neodvisna, nepristranska in neprofitna inštitucija. Svojo ekonomsko eksistenco si v celoti zagotavlja na tržišču raziskovalno-razvojnih in drugih strokovnih storitev. Konkurenca so pravni subjekti, ki so tako v privatnem kot državnem lastništvu. Inštitut je primerljiv s podobnimi evropskimi inštituti in se uspešno prilagaja zahtevam tako domačega kot mednarodnega trga.
Da je Inštitut lahko uspešno izvedel omenjene in še mnoge druge naloge, je moral na svoji dosedanji poti razviti in izobraziti vrhunski kadrovski potencial. V zadnjem času je zelo pomembno tudi povezovanje in skupno nastopanje s podobnimi inštitucijami in partnerji z namenom združevanja znanja in znanstvenih zmogljivosti. Razvija in spreminja se tudi elektroenergetika, delno kot posledica podnebnih sprememb in z njimi povezanih mednarodnih in evropskih zavez, ki so jih sprejele države članice EU, med njimi tudi naša, delno pa zaradi razvoja različnih tehnologij.
EE stroka mora najti odgovore na številne sodobne izzive
»Strukturne spremembe in spreminjanje konceptov delovanja na področju elektroenergetike so dandanes postale dejstvo. Novi materiali in nove tehnologije, razpršena proizvodnja električne energije, stroge okoljske zahteve, tako glede proizvodnje električne energije kot umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor, vstopanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v energetiko, digitalizacija, elektrifikacija prometa, virtualne elektrarne ter hranjenje električne energije, sprememba vloge končnih uporabnikov ter novi poslovni modeli predstavljajo za vse, ki delujemo na tem področju, številne izzive, negotovosti in odprte dileme. Na ta in še številna druga vprašanja in izzive mora elektroenergetska stroka najti primerne odgovore,« je med drugim še poudaril dr. Boris Žitnik.