Milan Vidmar: Velemojster elektrotehnike in šaha
Prof. dr. Milan Vidmar je bil elektrotehnik, šahist, pisatelj, filozof in pedagog. Človek večdimenzionalnih razsežnosti, izjemne koncentracije in nepopustljive vztrajnosti, gotovo eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev prve polovice 20. stoletja. Na mednarodnem prizorišču se ni uveljavil samo kot pionir in strokovnjak elektrotehnike, ampak tudi kot šahovski velemojster. Napisal je veliko knjig za ozko domeno strokovnjakov pa tudi za najširši krog bralcev. Svetovna zgodovina tehnike ga pomni zlasti kot izjemnega poznavalca transformatorjev. Njegove knjige s tega področja so ponatisnili v nemščini, ruščini, francoščini in v romunščini; po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Svetovno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne gradnje električnih strojev. Prof. dr. Milan Vidmar je z neizmerno energijo in vizijo leta 1948 ustanovil prvi raziskovalni Inštitut za elektriško gospodarstvo pri SAZU, ki ga je vodil do leta 1959. Zgodaj je namreč spoznal, da bo razvoj tehnološko zahtevnega elektroenergetskega sistema terjal tesno sodelovanje vrhunskih strokovnjakov, združenih pod eno streho. Področja dela in razvojne usmeritve, ki jih je ob ustanovitvi inštituta opredelil, so bile tako daljnovidne, da še danes v marsičem predstavljajo temeljna izhodišča dela sodobnega Elektroinštituta Milan Vidmar. Inštitut je ob svoji dvajsetletnici delovanja v spomin na svojega ustanovitelja prevzel njegovo ime, ki ga nosi še danes. Njegova zapuščina je prisotna v vsakem transformatorju, elektroenergetskem omrežju in v razmišljanju, ki strokovnjake elektrotehniške stroke še danes žene k iskanju novih poti in rešitev. Brez razvoja modernega transformatorja, elementa elektroenergetskega sistema, si namreč ne moremo zamisliti zdajšnjih razsežnosti uporabe električne energije.

EIMV: Dediščina in vizija Milana Vidmarja
Znanje, ki si ga je EIMV pridobil v več desetletjih svojega delovanja, je prispevalo k povojni elektrifikaciji nekdanje skupne države SFRJ, to je načrtovanju in razvoju elektroenergetskega omrežja, kar je omogočilo medsebojno povezavo posameznih virov in porabnikov, dograditvi 110-, 220- in 400-kV omrežja, povezovanju 220-kV omrežja v zanko SUDEL, povezovanju 400-kV omrežja v evropsko interkonekcijo, optimiranju načrtovanja, graditve in izkoriščanja virov ter omrežij v Sloveniji, dograditvi nuklearne elektrarne Krško, dviganju kakovosti električne energije ter posodabljanju postopkov in uvajanju novih tehnologij v slovenski elektroenergetski sistem. Prof. dr. Milan Vidmar je bistveno prispeval tudi pri organizaciji in nastajanju jugoslovanske veje CIGRÉ. Bil je vizionar. Velika večina njegovih napovedi in uresničena vizija reševanja tehničnih nalog kot podpora razvoju sistema za proizvodnjo, prenos in za distribucijo električne energije je bila namreč presenetljivo natančna. EIMV je pod njegovim vodstvom in zanosom postavil temelje našega elektroenergetskega sistema, danes pa aktivno sodeluje pri reševanju izzivov sodobne elektroenergetike. EIMV zasleduje njegovo vizijo ter svoje znanje in izkušnje, ki so jih pridobili skozi desetletja, vlaga v razvoj elektroenergetike in energetsko prihodnost na področjih načrtovanja porabe električne energije, načrtovanja omrežij, vodenja in delovanja elektroenergetskih sistemov, elektroenergetike, visokonapetostne tehnike, razvoja tehnoloških rešitev, vplivov elektroenergetskih naprav na okolico, fizikalno-kemijski diagnostiki transformatorjev, vplivov na okolje in ekologije. Poslanstvo in vizijo prof. dr. Milana Vidmarja se EIMV še danes trudi prenašati na nove generacije, ki svoje znanje nadgrajujejo s spoznavanjem novih tehnologij in sistemov.
* Članek je objavljen v aktualni številki revije Naš stik