Sončne elektrarne so v zadnjem času po Sloveniji rastle kot gobe po dežju. podatkih družbe Elesa, ki opravlja vlogo sistemskega operaterja slovenskega prenosnega in distribucijskega omrežja, so jih do začetka letošnjega leta našteli 65.000, in sicer v skupni moči 1,7 GW.
A številni si sončne elektrarne na strehi ne morejo privoščiti. Mogoče zato, ker živijo v večstanovanjskih stavbah brez možnosti za namestitev strešne elektrarne, mogoče imajo strehe, ki so premajhne, slabo orientirane ali v senci. Lahko se spoprijemajo s finančnimi omejitvami – začetna investicija v samooskrbno elektrarno kljub subvenciji znaša nekaj tisoč evrov, kar za marsikoga ni realna možnost.
Za nekatere je rešitev lahko balkonska sončna elektrarna, saj za namestitev ne potrebujete strehe ali soglasja sosedov, investicija pa je bistveno nižja. Seveda pa je bistveno nižja tudi proizvodnja elektrike. Se torej balkonske sončne elektrarne res izplačajo ali so bolj igračka?
Delovanje domače »blokovske« elektrarne
Balkonska sončna elektrarna običajno vključuje enega ali dva fotonapetostna panela, mikroinverter in priključni kabel. Panele se namesti na ograjo balkona, fasado ali na drugo primerno površino. Celoten sistem se preprosto priključi v obstoječo hišno vtičnico.
Logika delovanja je preprosta: ko sije sonce, elektrarna proizvaja elektriko, ki neposredno napaja naprave v stanovanju – hladilnik, računalnik, televizor, pralni stroj. Če trenutne porabe ni, gre presežek proizvodnje v omrežje.
Pomembna prednost je, da ne gre za »klasičen« sistem, ki bi zahteval elektroinštalaterja, poseg v električno omarico ali soglasje upravnika. Dokler balkonska sončna elektrarna ni premočna, njena namestitev ne zahteva gradbenih posegov in soglasij sosedov ali drugih birokratskih postopkov.
Kdo si lahko to privošči?
Balkonske sončne elektrarne so cenovno dostopne bistveno širšemu krogu ljudi kot klasične. Cene osnovnih kompletov (1 panel, mikroinverter, ki omeji izhodno moč na 600 W, kabli in nosilci) se začnejo pri 400–500 evrih. Ker ni dodatnih stroškov za namestitev, soglasja ali za posege v električno napeljavo, je celotna investicija omejena le na nakup opreme.
Sistem je uporaben tudi v najemniškem stanovanju, saj ga lahko najemnik ob selitvi preprosto odnese s seboj. Vse to pomeni, da ga lahko uporablja dejansko vsak, ki ima balkon, teraso ali primeren prostor na fasadi z nekaj sončne svetlobe.
Zakonodaja in omejitve
V Sloveniji je balkonska elektrarna v zakonskih okvirih, če v omrežje nikoli ne oddaja več kot 600 W. Za tak sistem ni treba pridobiti soglasja za priključitev niti ne potrebujete projektne dokumentacije ali gradbenega dovoljenja. Pomembno je le, da priklop izvedete ustrezno in varno – običajno z namenskim kablom in vtikačem, ki omogoča enosmerno povezavo – ter da pred zagonom elektrarne o priklopu obvestite svojega elektrodistributerja.
Nemčija ima višjo omejitev
V Nemčiji so dovoljeno moč balkonskih sončnih elektrarn, za katere ni treba pridobiti soglasja, že dvignili na 800 W. Na vprašanje, ali o tem razmišljajo tudi v Sloveniji, na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo odgovarjajo, da je bila meja 600 W postavljena zaradi omejitev v internih napeljavah hiš in stanovanj. »Varno omejevanje v omrežje oddane moči ob večji moči proizvodne naprave bi bilo tehnično že nekoliko zahtevnejše in takšne naprave ne bi mogli samo priključiti v vtičnico. Večja moč bi ob hkratnem delovanju drugih porabnikov lahko preobremenila napeljavo prek projektirane vrednosti, posledici pa sta možnost pregrevanja in povečana možnost požara.«
Na vprašanje, ali se v bližnji prihodnosti mogoče obetajo kakšne subvencije za balkonske sončne elektrarne, pa odgovarjajo: »Slovenska zakonodaja je na tem področju napredna in je prehitela evropsko direktivo. Kar se tiče subvencij, trenutno za balkonske sončne elektrarne niso načrtovane, ker ocenjujemo, da niti niso potrebne.«
Tisočkrat manj kot Nemci
Največ balkonskih sončnih elektrarn v Evropi imajo Nemci. Po podatkih nemškega Združenja za sončno energijo so jih do konca leta 2024 našteli že več kot 716.000. Po statističnih podatkih družbe Eles je v Sloveniji prijavljenih 742 balkonskih sončnih elektrarn. Največ jih imajo na območju Elektra Maribor – tam jih je prijavljenih 215. Elektro Ljubljana jih je do sredine aprila zaznal 205, na območju Elektra Celje jih je 164, za Elektro Primorska je podatek 115 priklopljenih balkonskih sončnih elektrarn, za Elektro Gorenjska pa 43.
Vir za delovanje klime
Po mnenju Nine Hojnik, predsednice Združenja slovenske fotovoltaične industrije, se bo število balkonskih elektrarn verjetno povečevalo, bo pa po njenem mnenju veliko odvisno tudi od cene električne energije: »Balkonske sončne elektrarne se bodo mogoče prijele, če se bo cena elektrike zvišala.«
V njih pa vidi predvsem rešitev za napajanje klimatskih naprav: »Po moji oceni so balkonske sončne elektrarne najboljše za hlajenje prostorov. Tu je potencial, da se proizvedena energija neposredno sproti porablja. Če imaš neposredno proizvodnjo energije, ki jo porabiš takoj, bi tukaj morala biti računica.«
FOTO: Mare Bačnar
Izračun prihrankov – ali se elektrarna splača?
Glede na povprečno letno sončno obsevanje po podatkih ARSO v Sloveniji, ki znaša med 950 in 1.150 kWh/kWp, lahko balkonska sončna elektrarna z močjo 600 W proizvede približno 0,69 MWh električne energije letno.
Pri enem izmed ponudnikov balkonskih sončnih elektrarn Vklopi-sonce pojasnjujejo, da bi lahko takšna elektrarna pokrila približno 15 odstotkov letne porabe povprečnega slovenskega gospodinjstva, ki znaša okoli 4,5 MWh.
Treba pa je upoštevati, da na dejansko proizvodnjo vplivajo številni dejavniki, kot so: orientacija in naklon panelov, senčenje in lokalne vremenske razmere.
FOTO: ARSO
Konkurenčna glede na druge energetske naložbe
Ob vsem tem velja tudi neizpodbitno dejstvo: izplen je odvisen predvsem od tega, koliko proizvedene elektrike lahko uporabnik dejansko porabi sproti. Ker sistem ni vključen v shemo neto meritev, se presežek energije ne kompenzira – česar ne porabiš takoj, gre v omrežje brez nadomestila. Zato so idealni uporabniki tisti, ki so čez dan doma ali imajo osnovne porabnike (hladilnik, računalnik, modem, TV) stalno priključene.
Če imamo na balkonu nameščena dva panela, se letna proizvodnja ocenjuje med približno 700–900 kWh. Če upoštevamo ceno okoli 0,16 € na kWh, to pomeni letni prihranek v višini 110–140 evrov. Glede na začetno investicijo 600–1.000 evrov je tako povprečna doba povračila 4–9 let, kar je kar konkurenčno glede na druge energetske naložbe. Po tem obdobju sistem deluje še vsaj 10–15 let in proizvaja elektriko brez dodatnih stroškov.
Po raziskavi, ki so jo leta 2023 izvedli dr. Sebastijan Seme, Luka Strojanšek in Klemen Sredenšek s Fakultete za energetiko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, pa je povračilna doba še krajša: z upoštevanjem, da je naložba v balkonsko sončno elektrarno 600–1.000 EUR z DDV, so prišli do zaključka, da se tovrstna naložba povrne v 3–5 letih. Res pa je, da je šlo za izračun v obdobju izjemno visokih cen električne energije, ki so bile posledica energetskega šoka pa začetku vojne v Ukrajini.
Balkonska elektrarna tako ni čudežna rešitev za energetsko neodvisnost, a je trenutno eden najdostopnejših in praktičnih majhnih korakov v tej smeri. V nasprotju z večino energetskih rešitev si jo lahko vsak namesti sam, z malo denarja in veliko sonca.
*Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji aktualne številke revije Naš stik.