V strategiji Čist planet za vse je predstavila možnosti za naložbe v tehnološke rešitve, opolnomočenje državljanov, usklajevanje ukrepov na področju industrijske politike, financ in raziskav ter zagotavljanje socialne pravičnosti in pravičnega prehoda. Namen strategije ni določiti cilje, temveč oblikovati vizijo in usmeritve, ki bi evropsko gospodarstvo spodbudile k inovativnosti.
Na poti do podnebno nevtralnega gospodarstva bo potrebno skupno ukrepanje na sedmih strateških področjih: energetska učinkovitost, uvajanje obnovljivih virov energije, čista, varna in povezana mobilnost, konkurenčna industrija in krožno gospodarstvo, infrastruktura in povezave, biogospodarstvo in naravni ponori ogljika, zajemanje in shranjevanje ogljika za obvladovanje preostalih emisij.
Podpredsednik Komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič je ob tej priložnosti poudaril, da je nemogoče varno živeti na planetu, kjer nam je podnebje ušlo izpod nadzora, kar pa še ne pomeni, da moramo za zmanjšanje emisij žrtvovati življenjski standard Evropejcev. V zadnjih letih smo pokazali, je dejal Šefčovič, kako zmanjšati emisije, hkrati pa ustvarjati blaginjo in visokokakovostna lokalna delovna mesta ter izboljšati kakovost življenja ljudi.
Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je ob predstavitvi vizije izpostavil, da komisija predlaga strategijo, s katero bo Evropa postala prva gospodarska velesila na svetu, ki bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna. »Podnebna nevtralnost je potrebna, izvedljiva in v interesu Evrope. Treba je doseči dolgoročne cilje glede temperature iz Pariškega sporazuma. To je mogoče doseči s sedanjimi tehnologijami in tistimi, ki se bodo kmalu začele uporabljati. V interesu Evrope je, da prenehamo zapravljati denar za uvoz fosilnih goriv in začnemo vlagati v smiselne izboljšave vsakdanjika vseh Evropejcev. Zapostaviti ne smemo nobenega Evropejca in nobene regije. EU bo pomagala tistim, ki jih bo ta prehod bolj prizadel, tako da bodo vsi pripravljeni na prilagajanje novim zahtevam za podnebno nevtralno gospodarstvo,« je še dejal. Cañete.
Komisarka za promet Violeta Bulc pa je v zvezi z evropsko vizijo izpostavila, da bi k razogljičenju našega sistema mobilnosti morali prispevati vsi načini prevoza.. Evropski cilj je, kot je poudarila, doseči ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050. Za to bodo potrebni sistemski pristop z nizkoemisijskimi in brezemisijskimi vozili, občutno povečanje zmogljivosti železniškega omrežja in veliko učinkovitejša organizacija prometnega sistema, ki bo temeljila na digitalizaciji, pobudah za vedenjske spremembe, alternativnih gorivih in pametni infrastrukturi ter globalnih zavezah.