Distribucija postaja nosilni steber razvoja energetike

Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, so na področju energetike pred nami strateški razmisleki, saj smo pred enim največjih izzivov, to je prehod v nizkoogljično družbo, pot do tja pa je nova, drugačna zgodba. Zato je treba imeti strateške in izvedbene dokumente, ki nas bodo do tega cilja tudi pripeljali in eden glavnih je EKS, kjer je zapisana slovenska energetska strategija. Jasno je, da prehod v nizkoogljično družbo prinaša dodatne napore in tudi dodatne stroške. Pri tem je opozoril, da bodo morali na poti do nizkoogljične družbe še vedno obratovati klasični energetski viri, hkrati pa bo treba zagotoviti pravo dinamiko izrabe nizkoogljičnih virov. V tem prehodu nastopajo trije glavni igralci: URE, OVE in sama električna energija. Zato bo treba v prihodnosti v distribucijsko omrežje vlagati še več. To bo pomemben prispevek distribucijskega sektorja h gospodarski rasti in večji angažiranosti slovenskega znanja in storitev. Bodoče distribucijsko omrežje bo moralo namreč zadostiti rastoči porabi energije in povečani izrabi OVE, s katerimi bomo morali postopoma nadomeščati fosilne vire. Zato distribucijska podjetja novih in vedno bolj zahtevnih nalog ne bodo mogla v popolnosti reševati, če ne bomo postali aktivni tudi posamezni uporabniki omrežja, ki so jim pametne storitve omrežja tudi namenjene. Energetski sistem bo eden glavnih akterjev prehoda v nizkoogljično družbo, največje spremembe pa se bodo godile prav na področju distribucije. Kljub temu, da nas čaka še veliko dela, se bo slovenska distribucija, po njegovem prepričanju, s temi izzivi uspešno spopadla in našla ter tudi izvedla ustrezne rešitve.

Gostitelj srečanja, predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič je izpostavil, da je konferenca še ena v nizu srečanj, s katerimi želijo izpostaviti, da so danes distribucija in njena omrežja tako v Sloveniji kot tudi drugod izpostavljena največjim in najkorenitejšim spremembam, ki jih je bilo to področje deležno v zadnjih nekaj desetletjih, kar ni nepomembno, saj upravljajo z največjim in najbolj razvejanim omrežjem in na letnem nivoju v omrežje investirajo daleč največ sredstev ter tako ustvarjajo denarni tok, ki presega 120 milijonov evrov. Še bolj pomembno od vsega tega je to, da distribucijski sistem v luči nove energetske paradigme postaja nosilni steber razvoja. Kot je opozoril, vsi elementi novega energetskega razvoja slonijo prav na distribucijskem omrežju, ki s tem dobiva popolnoma novo vlogo, ki žal še vedno ni dovolj prepoznana, kar je razvidno tudi iz EKS. Zato je njihova naloga, da na to opozarjajo, sodelujejo pri oblikovanju razvoja energetske politike in s svojim delovanjem pripomorejo k izpolnjevanju ciljev, ki so si jih zadali sami, ki jih jim nalaga skupna evropska energetska zakonodaja in ne nazadnje tudi zaveza mednarodnim sporazumom.

Pomemben izziv povečati robustnost omrežja

Po besedah predsednika skupščine GIZ in predsednika uprave Elektra Maribor mag. Borisa Soviča je namen konference odraz želje GIZ, da poudarijo pomen dejavnosti distribucije. Ne samo zaradi obsega zaposlenih, ampak zaradi pomena, ki ga ima ta dejavnost v vsakdanjem življenju posameznika in zaradi njegovega prispevka h gospodarskemu razvoju. Danes je družba pred pomembnimi izzivi, med katerimi je najpomembnejši trajnostni razvoj. In to, ali bo slovenska družba lahko šla po poti trajnostnega razvoja, je odvisno prav od distribucije, ki predstavlja infrastrukturo trajnostnega razvoja. Ob tem je kot najpomembnejši izziv izpostavil povečanje robustnosti omrežja, ki vpliva na sposobnost premagovanja številnih izzivov. Naslednja pomembna izziva sta način gospodarjenja distribucijskih podjetij in digitalizacija. Prav tako pa distribucijska podjetja intenzivno sodelujejo tudi v številnih razvojnih projektih, pri katerih je v ospredju zagotavljanje dodatne vrednosti za uporabnike s sodobnimi tarifnimi sistemi, prilagajanjem odjema, upravljanjem omrežja in sredstev, mrežno integracijo novih virov in naprav ter podobno. Tako nastaja distribucija nove generacije, ki v ospredje postavlja aktivnega uporabnika in prožnega operaterja ter napredne, trajnostne storitve. Kot opozarja, je distribucija električne energije dejavnost, ki deluje v vsakršnih razmerah in zagotavljajo zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo. Zato je prav, da je delo distribucije deležno ustreznega spoštovanja.

Novi koncept energetskega trga prinaša številne izzive tudi za regulatorja. Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je izpostavila vlogo aktivnega odjemalca, ki bo ključen za razvoj sodobnega koncepta energetskega trga. Na poti prehoda na čisto energijo je vloga aktivnega odjemalca nujno potrebna, če želimo optimizirati koristi za elektroenergetski sistem in preprečiti ali pa vsaj časovno odložiti določene investicije, ki bodo potrebne zaradi pričakovane močno povečane rabe električne energije. Vse to seveda zahteva določene spremembe na normativni in drugih ravneh, saj je treba zagotoviti učinkovito okolje za uveljavitev novih vlog na trgu z energijo, in to na konkurenčen in nediskriminatoren način. Tranzicija energetike bo zahtevala precejšnje investicije in inovacije, predvsem na distribucijskem omrežju, s tem pa so pred energetske regulatorje postavljeni veliki izzivi, tako z vidika sheme spodbud kot zagotavljanja stroškovno učinkovitega vlaganja v omrežja. Agencija se je v odzivu na spremembe, s katerimi se srečuje celotna panoga, odločila, da bo poleg zahtev po stroškovni učinkovitosti, znižanju izgub in izboljševanju kakovosti oskrbe še posebej spodbujala učinkovitost uporabe električnih omrežij. V zadnjem regulativnem obdobju je agencija pripravila nekaj ukrepov, s katerimi je želela spodbuditi učinkovitost ter preizkusiti, katere metode bi lahko pri regulaciji omrežij uporabljali v prihodnje. Mednje se uvršča tudi spodbujanje pilotnih projektov za testiranje programov prilagajanja odjema in upravljanja porabe električne energije. Vse to bo agencija na ustrezen način nadaljevala tudi v novi metodologiji za določitev in obračun omrežnine za omrežja in tako že v obdobju 2019–2021 poskušala usmeriti miselnost in vlaganje operaterjev v tehnologije, ki bodo omogočale aktivno vlogo odjemalcev in čim večjo učinkovitost omrežij.

Energetika je tek na dolge proge

Na zaključni okrogli mizi so predsedniki uprav vseh petih distribucijskih podjetij razpravljali o ključnih potrebah in nalogah slovenske distribucije. Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica se je dotaknil problema energetske revščine, ki je prisotna v več kot desetih odstotkih gospodinjstev v Sloveniji. Distribucija sama na odpravo energetske revščine ne more vplivati, saj jo določa več dejavnikov. Pomembno vlogo ima tudi regulator, različne spodbude oziroma subvencije in cena energentov. V distribuciji poteka veliko projektov, ki rešujejo tudi omenjeni problem. Kot prvo je to nameščanje pametnih (naprednih) merilnih naprav, s pomočjo katerih nudimo vzvode tudi trgovcem in ostalim deležnikom.
Mag. Andrej Ribič je izpostavil, da imajo distribucijska podjetja precej možnosti, orodij in znanja za spodbujanje URE pri odjemalcih, vendar pri tem potrebujejo čas, pomoč države in izboljšanje birokratskega sistema. Slednje se je izkazalo zlasti pri odpravi posledic žledoloma, ko jih je država stopila naproti in skrajšala birokratske postopke, da so sanacijo lahko izvedli zelo hitro.
Mag. Boris Sovič je izpostavil, da si distributerji želijo nekaterih sprememb novega regulatornega okvira Agencije za energijo, kjer je glavni vir vlaganja omrežnina. Po njegovem mnenju bi morali regulacijo izboljšati. Primernejši kriterij kot odjem bi bila priključna moč, upoštevati pa bi bilo treba tudi obseg OVE in topografijo ozemlja, po katerem tečejo daljnovodi.
Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec je izpostavil pomembno vlogo distribucij v odnosu do končnega uporabnika in posledično izpostavil pomen dobrega sodelovanja s pristojnimi institucijami, ki se znajo poslušati, pri urejanju zakonodaje in ustreznih predpisov. Le s pomočjo ustrezne komunikacije bodo distribucije lahko pridobile dodatna sredstva za investicijska vlaganja v omrežje in posledično zmanjšale njegovo ranljivost. S tovrstnimi ukrepi bodo slovenska distribucijska podjetja lahko zagotavljala zanesljivo oskrbo z električno energijo in delovanje novih uporabnikov v prihodnosti.
Kot je dejal predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec, je približno 60 do 70 odstotkov električnih vodov je že amortiziranih, večina jih je dobro vzdrževanih in tudi dobro obratujejo. Kljub temu je treba razmišljati vnaprej in omrežje prilagajati vse ostrejšim podnebnim razmeram, ki se v zadnjem času zelo hitro spreminjajo. Opozoril je, da so distribucije pri pokablitvi omrežja podvržene gradbeni zakonodaji, ki za to zahteva pridobitev služnostne pravice in gradbenega dovoljenja. Zato si bodo prizadevali, da se to spremeni, s čimer se bodo postopki zelo skrajšali.
Sogovorniki so se dotaknili tudi najbolj aktualne energetske teme, EKS. Mag. Boris Sovič je dejal, da je GIZ zelo aktivno sodeloval pri nastanku dokumenta ter podal veliko pripomb, od katerih jih je MzI upoštevalo približno 70 odstotkov, še vedno pa so mogoče izboljšave. Ena od glavnih težav je ta, da zakonodaja določa, da bi moral biti EKS pripravljen za 20 oziroma za 40 let, a osem let je prekratko obdobje, saj ne zajame dokončne odločitve o obratovanju TEŠ in NEK. Zakon tudi zahteva, da mora EKS določiti eksplicitne cilje za obdobje 20 in 40 let, tega pa v dokumentu ni. Poudaril je še, da potrebujemo konkretne cilje tako na področju proizvodnje kot tudi na področju cene in dejavnosti distribucije.
Z njim se je strinjal tudi mag. Andrej Ribič, ki je poudaril, da mora biti pogled EKS zazrt v prihodnost, saj so cikli v energetiki bistveno daljši kot v politiki.
Da EKS nima končnega določila, kam gremo, se je strinjal tudi mag. Bojan Luskovec. To pa je pomembno, saj ne vpliva ne le na energetiko, ampak veliko širše.
Predsedniki uprav so opozorili tudi, da se distribucijska podjetja še vedno zavzemajo tudi za podelitev koncesij neposredno distribucijskim podjetjem, za katere so prepričani, da lahko v Sloveniji omogočajo kakovostno in učinkovito nadaljnjo nadgradnjo distribucijskega omrežja. Tako bo omrežje prilagojeno potrebam uporabnikov, pričakovanj in posebnostim lokalnih okolij, v katerih delujejo.