Kot je v uvodnem nagovoru v konferenco poudaril predsednik programskega sveta in vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan mag. Stane Merše, je trenutno osrednji evropski izziv v času energetske krize in ohlajanja evropskega gospodarstva nova industrijska politika, pri čemer bo prihodnost industrijske proizvodnje odvisna predvsem od uspešnosti izvedbe zelenega tehnološkega prehoda, ki je temeljni pogoj za ohranjanje konkurenčnosti. Prehod v podnebno nevtralno in snovno učinkovito gospodarstvo z opuščanjem fosilnih virov energije in zmanjševanjem ogljičnega odtisa proizvodov zahteva velike tehnološke spremembe v energetsko intenzivnih podjetjih, najpomembnejša pa bo razpoložljivost novih virov energije, kjer se poleg vodika kažejo tudi druge alternativne možnosti. Kakovostno upravljanje energije in povečevanje učinkovitosti proizvodnje ter pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije pa so po njegovih besedah že danes izredna priložnost za prav vsa podjetja. Samooskrba z energijo iz obnovljivih virov namreč postaja dolgoročni konkurenčni vir energije, lokalne energetske skupnosti pa izredna priložnost za uspešno povezovanje in sobivanje industrije z lokalnim okoljem. V ospredju letošnje konference so se tako znašle predvsem razprave o učinkovitem upravljanju z energijo v podjetjih oziroma industriji, v prometu in stavbah, govora pa je bilo tudi o novih virih in prihodnosti energetske oskrbe v širši regiji.
V prihodnosti veliko obetajo vodikove tehnologije
Frano Barbir iz Fakulteta za elektrotehniko, strojništvo in ladjedelništvo, Univerze v Splitu je uvodoma osvetlil nekatere razvojne možnosti in projekte povezane z uporabo vodika. Kot je poudaril, je uporaba vodika smiselna zgolj v povezavi z razogljičenjem energetskega sistema – to pa je tranzicija iz sistema, ki je temeljil na fosilnih gorivih v sistem, kjer so osnova obnovljivi viri. Po njegovih besedah dobrih 73 odstotkov toplogrednih plinov prihaja iz energetskega sektorja, v katerega sodijo proizvodnja električne energije, industrija in promet, zato se je EU s svojimi ukrepi tudi usmerila na omenjene ključne sektorje Prihodnja energetska oskrba naj bi tako slonela na obnovljivih virih energije, pri čemer pa se vodik kaže kot idealen medij za shranjevanje presežkov električne energije pridobljene iz OVE. V nadaljevanju je predstavil še nekatere možnosti uporabe vodika in nekaj pilotnih projektov uporabe vodikovih tehnologij po svetu, predvsem v potniškem (avtomobili, avtobusi, vlaki in tovornjaki), ladijskem in letalskem prometu. Ob tem je omenil, da tudi na Hrvaškem izvajajo že nekaj tovrstnih pilotnih projektov, Ina pa na Reki načrtuje tudi postavitev 10 MW objekta za elektrolizo, pri čemer bi uporabljali sončno elektrarno iz bližnje sončne elektrarne.
Ilja Gasan Osojnik Črnivec iz Kemijskega inštituta je v nadaljevanju predstavil dejavnosti Instituta na področju raziskav in možnosti razogljičenja z vodikovimi tehnologijami, zajemom ogljika in rabo biomase. Kot je povedal, Institut v Zasavju in Velenju odpira nove raziskovalne enote, ki bodo namenjene poglobljenim raziskavam s področja obnovljivih virov, razvoja baterijskih sistemov, učinkovite uporabe biomase in proizvodnje vodika. Pri slednjem bo po njegovem ključno tudi vprašanje njegove nadaljnje uporabe, potem ko ga bomo imeli enkrat shranjenega, pri čemer ga del industrije že danes uporablja v proizvodnih procesih, primeren pa je tudi za proizvodnjo amonijaka, ki je prav tako del industrijskih procesov. Ob tem je še opozoril, da imamo v Sloveniji dovolj sredstev za temeljne raziskave, pri prenosu znanja v prakso oziroma pri izvedbi pa se potem zadeve pogostokrat ustavijo.
DARS stopa na pot samooskrbe
Član uprave DARS-a mag. Andrej Ribič je uvodoma izpostavil, da so si v družbi zadali cilj, da postanejo v petih do sedmih letih energetsko samooskrbni. V skladu s tem, so se prijavili na razpis projekta Creators, ki spodbuja ustanovitev energetskih skupnosti in bili tudi uspešni, saj je bila v tretji fazi izbrana kot primerna lokacija Avtocestne baze Hrušica. Zaključna študija je pokazala, da lahko na tem območju izvedejo tri ukrepe, in sicer razširitev proizvodnje toplote iz obstoječega kotla na biomaso za poslovne uporabnike na območju Hrušice, vključitev male HE, ki bo izrabljala vodo na izhodu iz tunela Karavanke ter zagotavljanje sistemskih storitev z dvema dizelskima agregatoma. S soškimi elektrarnami Nova Gorica so podpisali tudi pismo o nameri o izgradnji sončne elektrarne na območju Dekanov (8,5 MW), ob bencinskem servisu Cinkava pa naj bi postavili še pilotno 80 kW sončno elektrarno. Poleg tega v DARS-u načrtujejo še postopno elektrifikacijo lastnega voznega parka (letos naj bi elektrificirali desetino vozil),postavitev polnilnic na 12 malih počivališčih ob avtocesti in njihovo opremljanje s sončnimi paneli ter povečanje moči na obstoječih polnilnih mestih družbe, ki naj bi jih odprli tudi za zunanje uporabnike- Z Elesom sodelujejo tudi pri projektu postavitve mreže polnilnic na avtocestnem križu. Kot poglavitne ovire pri uresničevanju njihovih naložbenih načrtov s področja energetske samooskrbe pa je mag. Andrej Ribič izpostavil umeščanje v prostor in bojazen pred nezadostno zmogljivostjo distribucijskega omrežja.
Sprememba plinskih poti prinaša nove priložnosti tudi za Slovenijo
Zvonimir Šibalić, svetovalec uprave družbe PPD in direktor slovenske podružnice PPD Energija je orisal sprememb na področju oskrbe širše regije s plinom, pri čemer je izpostavil, da so se oskrbne poti JV Evrope po energetski krizi spremenile. Tako so zdaj glavni oskrbovalci Turčija, ki ima tudi veliko LNG terminalov, Iran, ki ima druge največje zaloge plina, in Azerbejdžan, kar vpliva tudi na to, da so cene plina na Madžarskem za desetino nižje od evropskih, pri čemer pa ozko grlo predstavljajo prenosne poti. Ob tem je omenil, da sprememba oskrbnih plinskih poti za države v širši regiji pomeni tudi priložnost, da Slovenija znova postane pomembna tranzitna točka. Priložnost za našo državo pomeni tudi načrtovana širitev plinskega terminala na Krku, ki terja okrepitev prenosnih zmogljivosti na postaji Rogatec. Kot je dejal, je razlogov, da je treba vlagati v plinsko infrastrukturo več, pri čemer je poglavitni negotovost glede nadaljnjega tranzitnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, negotovost glede dobave ameriškega utekočinjenega plina po ameriških volitvah ter tudi negotovost glede nadaljnje usode zelenega prehoda po evropskih volitvah, saj mnogi menijo, da so zastavljeni roki za razogljičenje EU prenapeti.
Energetske družbe imajo veliko načrtov
Matjaž Janežič, direktor razvoja produktov energetskih rešitev v Petrolu je v predstavitvi načrtov naše največje energetske družbe izpostavil vrsto načrtovanih naložb v obnovljive vire energije, pri čemer naj bi zmogljivosti vetrnih elektrarn iz sedanjih 54,3 MW dvignili na 84 MW, proizvodnjo električne energije iz tega vira pa iz 140 na 181 GWh. Še bolj smele načrte imajo glede sončnih elektrarn, pri čemer naj bi iz sedanjih 29,2 MW dvignili na 75 MW, proizvodnjo pa iz dobrih 39 na 97 GWh. Kot je povedal ima Petrol v lasti ali upravljanju ta hip skupno 509 polnilnic za e-vozila, pri čemer pa jih je precej že starih in premalo zmogljivih. V Petrolu sicer načrtujejo postavitev 60 ultra hitrih polnilnic ob avtocestnem križu, se pa, kot je dejal Matjaž Janežič, brez subvencij ta naložba ne izide. Petrol sicer aktivno sodeluje tudi v različnih evropskih projektih pri sikanju energetskih rešitev za zeleni prehod, na leto pa za rešitve trajnostnega razvoja namenjajo 40 odstotkov vsega investicijskega kapitala.
Da so načrti povezani z zelenim prehodom zelo ambiciozni in terjajo tudi velike naložbe ne samo v nove proizvodne vire, ampak tudi in predvsem v obstoječe elektroenergetsko omrežje, je v svojem predavanju opozoril tudi dr. Jurij Klančnik, direktor Področja za obratovanje v Elesu, ki je izpostavil, da proizvodnja iz obnovljivih virov precej spreminja dosedanje diagrame proizvodnje in porabe ter, da se bomo ob uresničitvi vseh načrtovanih zmogljivosti zagotovo soočali z velikimi obdobnimi presežki, ki jih bo smiselno uporabiti predvsem za proizvodnjo vodika. V zvezi s tem je omenil tudi nekaj projektov, ki potekajo v Sloveniji, in sicer projekt slovenske vojske, uvedbo avtobusov na vodik v Ljubljani, projekt vzpostavitve vodikove doline in nedavno ustanovitev slovensko-japonskega konzorcija za vodik.
Dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor HSE, je v nadaljevanju predstavil nekatere projekte, ki jih v zvezi z obnovljivimi viri načrtujejo v skupini HSE, med katerimi je postavitev prve plavajoče sončne elektrarne na jezeru Družmirje, povečanje zmogljivosti obstoječe sončne elektrarne Prapretno, postavitev sončnih elektrarn na obrežjih kanalov HE Formin in Zlatoličje in na območju zbiralnika ČHE Avče, zgraditev ČHE Kozjak in tudi postavitev nekaj vetrnih elektrarn. Se pa pri izpolnjevanju teh načrtov kažejo trije ključni problemi, umeščanje v prostor, sprejemljivost s strani lokalnega prebivalstva in lokalnih skupnosti ter nenazadnje ekonomika oziroma upravičenost teh projektov. Kot je dejal, sedanje cene i napovedi za naprej kažejo, da se bodo te cene gibale okoli 70 evrov za MWh, kar z drugimi besedami pomeni, da obstoječe tržne cilje ne omogočajo investicij. Da je veliko odločitev glede investicij povezanih z napovedmi cen energije v prihodnje, je bil mnenja tudi dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije. Po njegovih besedah se je v minuli energetski krizi pokazalo, da kratkoročni trg deluje, dolgoročni za deset let in več pa prinaša precej negotovosti, kar pri energetskih investicijah pomeni, da je treba zagotoviti tudi nekatere mehanizme, ki zmanjšujejo tveganja. Energetske investicije namreč potrebujejo stabilen denarni tok, velika volatilnost cen pa investitorjem zato precej otežujejo odločitve. Gen energija sicer v ospredje razvojnih načrtov postavlja obnovljive vire in jedrsko energijo, pri čemer je treba odločitev o tem, ali gremo v izgradnjo JEK 2 ali ne, sprejeti najpozneje do leta 2028, saj bodo po tem datumu finančni vložki v ta projekt že preveliki.