Energetika

Dodatnih 11,7 milijona evrov za energetsko prenovo stavb širšega javnega sektorja

Zaradi povečanega zanimanja je Ministrstvo za infrastrukturo zvišalo višino razpoložljivih nepovratnih sredstev, tako da je zdaj na voljo skupno skoraj 26 milijonov evrov.  
Dodatnih 11,7 milijona evrov za energetsko prenovo stavb širšega javnega sektorja
Ministrstvo za infrastrukturo je zaradi povečanega zanimanja in uspešnega črpanja prvotno razpoložljivih sredstev v okviru že objavljenega Povabila za zbiranje predlogov za energetsko prenovo stavb širšega javnega sektorja zagotovilo dodatna finančna sredstva, in sicer v višini 11,76 milijona evrov. Nova skupna višina razpoložljivih nepovratnih sredstev v okviru povabila tako odslej znaša skupaj 25,88 milijona evrov (od tega 22 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike in 3,88 milijona evrov slovenske udeležbe kohezijske politike), sredstva pa bo mogoče črpati v letih 2021, 2022 in 2023. Za dodatne vloge za dodelitve razpoložljivih sredstev so razpisana dva roka, in sicer 13. september in 15. november.
V okviru izvajanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014‐2020 je velik poudarek ravno na spodbujanju naložb v energetsko prenovo javnih stavb, ki predstavlja velik potencial za zmanjšanje rabe energije. Namen je spodbuditi celovito energetsko prenovo stavb,  kar vključuje ukrepe energetske prenove celotnih stavb ali posameznih elementov stavb, zamenjavo  stavbnega pohištva, prenovo ali zamenjavo ogrevalnih sistemov in sistemov hlajenja, notranje  razsvetljave in podobno. 
V dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki navaja, da je obstoječi stavbni fond sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije, je sicer predvideno, da naj bi do leta 2030 energetsko prenovili tri odstotka javnih stavb v lasti ali uporabi oseb ožjega javnega sektorja na leto (med 15.000 in 25.000 m2), in za to namenili v povprečju 40 milijonov evrov, pod pogojem, da se naložbe v energetsko prenovo izvedejo po modelu energetskega pogodbeništva.
Brane Janjič
O avtorju