Izpostavljeno

Dogodki v Ukrajini bodo imeli daljnosežne posledice za svetovno gospodarstvo

Včeraj se je sestal Upravni odbor EZS, ki je razpravljal predvsem o stanju v Ukrajini in vplivih na energetski sektor.

Dogodki v Ukrajini bodo imeli daljnosežne posledice za svetovno gospodarstvo

Upravni odbor EZS pozorno spremlja dogajanje v svetu in ocenjuje vplive ključnih dogodkov na energetiko v Sloveniji in širše. Konec februarja začeta vojaška agresija Rusije nad Ukrajino predstavlja eno najhujših varnostnih kriz v Evropi v zadnjih desetletjih in pričakovati je, da bo kriza imela daljnosežne posledice za svetovno gospodarstvo. 

Upravni odbor je izpostavil, da so trenutne geopolitične razmere v Evropi izredno zahtevne, saj vojaški agresiji sledijo izredno ostri gospodarski protiukrepi proti Rusiji, vse to pa  že povzroča nestabilnosti na trgu in posledično izreden dvig cen na več področjih. Energetski trg je zaradi prevladujoče vloge Rusije v dobavah tekočih in plinastih goriv v svetovnem merilu še posebej podvržen povišanim tveganjem tudi zaradi velike verjetnosti njihovih prekinitev dobav. To je tudi razlog, da so vsakršne napovedi glede posledic za energetski trg preuranjene. 

Kot je poudaril predsednik EZS in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, oskrba z energenti iz Rusije za zdaj poteka nemoteno, sistem deluje, potrjeno je stabilno obratovanje prenosnih sistemov. Prenos povsod ustreza nominiranim količinam (Ukrajina, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Nemčija). Razmere v ukrajinskem prenosnem sistemu se v zadnjih dneh niso spremenile, sistem omogoča tranzitne tokove, ki so se na povezavi Ukrajina/Slovaška v dneh po začetku invazije postopoma povečevali. Severni tok obratuje na polni zmogljivosti.
Ob tem je izpostavil znana dejstva: da ruski plin pokriva okvirno 40 odstotkov evropskih potreb po plinu, da so na voljo štiri glavne dobavne poti za ruski plin v Evropo in da se po ozemlju Ukrajine izvaja približno tretjina tranzita ruskega plina v Evropo. Dodal je, da je vzhodna Evropa po deležu bolj odvisna od ruskega plina kot zahodna Evropa ter da plin iz terminalov utekočinjenega zemeljskega plina še ne dosega dobav ruskega plina. Ob tem je izpostavil potrebe po dodatni diverzifikaciji virov.

Kljub temu pa upravni odbor pričakuje, da se bodo zahtevne razmere v letu 2022 še nadaljevale v povezavi z visokimi cenami energentov in surovin – še posebej, če se bo zaostrovanje nadaljevalo ali celo stopnjevalo. Prednostna obravnava bo posledično namenjena blaženju negativnih posledic visokih cen in zanesljivosti oskrbe. Upravni odbor ocenjuje, da bo imela nastala kriza dolgoročnejše posledice na energetskem trgu, saj se bo ta odražala tako v delovanju trga kot tudi na področju infrastrukture, ki jo bo treba nadgraditi v smeri zagotavljanja stabilne, zanesljive in cenovno konkurenčne energetske oskrbe ter čim večjega deleža lastnih virov. Na kratki rok je torej treba zaradi nastale izredne in zaostrene situacije ter velikega tveganja omejitev ali prekinitev obstoječih dobav energentov delovanje sistema stabilizirati in zagotoviti stalne in zanesljive dodatne energetske vire.
EZS si v teh razmerah prizadeva za stabilizacijo delovanja slovenskih akterjev na področju energetike in umiritev razmer z zagotovitvijo dolgoročnih in zanesljivih virov za slovenski energetski trg. 
V luči energetskega prehoda iz fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na OVE bo poraba fosilnih goriv, torej nafte, plina, premoga upadala, s čimer se bo odvisnost od neevropskih dobavnih virov postopno zmanjševala. Vse bolj na veljavi pridobivajo ukrepi na področju OVE, učinkovite rabe energije in lastne proizvodnje, torej izkoriščanja domačih energetskih virov.

V razpravi je sodeloval tudi državni sekretar na MzI Blaž Košorok, ki je poudaril, da se je z napadom na Ukrajino vse spremenilo, s tem pa tudi energetika. Po njegovem mnenju si je treba narediti več scenarijev in se dobro pripraviti na zimo 2022/23. Kot je poudaril, pri zelenem prehodu ne smemo popustiti, čim več je treba vlagati v sončno, vetrno, geotermalno energijo ter poskrbeti za umeščanje drugega jedrskega bloka v prostor. (pb)

povzeto po sporočilu za javnost
O avtorju

Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.