Skupina Evropske investicijske banke (skupina EIB) je napovedala, da bo leto 2023 pomembno za njeno poslovanje v Sloveniji, in nato dejansko podpisala za 359 milijonov evrov novih zavez za financiranje.
Sredstva namenja projektom, ki podpirajo rast in ohranjanje delovnih mest v obdobju, polnem izzivov tako za slovensko kot tudi za evropsko gospodarstvo. Od omenjenih zavez za financiranje je Evropski investicijski sklad (EIF), ki je del skupine EIB, odobril dve jamstvi v skupnem znesku 67 milijonov evrov.
EIB je v letu 2023 v Sloveniji dosegla pomembne mejnike, saj je odobrila in podpisala ključne projekte za izboljšanje infrastrukture v državi. Med največjimi je posojilo v znesku 250 milijonov evrov za strateški železniški projekt v državi, to je drugi tir med Divačo in Koprom. Posel je izraz zavezanosti EIB, da prispeva k razvoju strateške infrastrukture in čistejšemu prometu, s tem pa k zmanjšanju emisij CO2.
V energetskem sektorju je sodelovanje EIB z regionalnimi distributerji električne energije lep primer podpore, ki jo banka namenja krepitvi električnega omrežja, ključnega omogočitvenega dejavnika energetskega prehoda. Posojilo v znesku 42 milijonov evrov, ki so ga podpisali z družbo Elektro Primorska, je skladno s poslanstvom EIB, da okrepijo energetsko infrastrukturo v regiji ob spoštovanju najvišjih standardov trajnostnosti.
Kot je povedal podpredsednik EIB Kiriakos Kakuris, trenutno sodelujejo še z več drugimi operaterji v državi, tako da pričakujejo, da bodo tudi letos zagotovili sredstva za financiranje sektorja distribucije električne energije. V letu 2024 nameravajo financirati projekte še v drugih sektorjih – od trajnostnega prometa in energetske učinkovitosti do dostopnih stanovanj. V energetiki, pa tudi v predelovalnih in industrijskih panogah, krepijo sodelovanje z zasebnim sektorjem ter tako spodbujajo rast zasebnih podjetij v Sloveniji in širši regiji.
Dve novi jamstvi, ki ju je odobril EIF, bosta omogočili za vsaj sto milijonov evrov financiranja trajnostnih vlaganj, inovacij in digitalizacije v slovenskih majhnih in srednjih podjetjih. Te posle je omogočil program InvestEU.
EIB je objavila tudi rezultate svoje vsakoletne raziskave o naložbah (EIBIS). Raziskava med drugim kaže na velik vpliv podnebnih sprememb na slovenska podjetja, od katerih jih je kar 68 odstotkov poročalo o negativnih posledicah izrednih vremenskih dogodkov. Ta odstotek je višji kot v raziskavi EIBIS za leto 2022 (55 odstotkov) in blizu evropskega povprečja (64 odstotkov). Podatki raziskave kažejo, da so več kot štiri od desetih slovenskih podjetij (44 odstotkov) razvila ali investirala v ukrepe za izgradnjo odpornost na fizična tveganja podnebnih sprememb, kar presega povprečje EU (36 odstotkov).
Več slovenskih podjetij je mnenja, da je prej tveganje kot pa priložnost (33 odstotkov proti 19 odstotkom). Delež tistih, ki prehod na strožje podnebne standarde in predpise vidijo kot priložnost, je nižji od povprečja EU (29 odstotkov). Skoraj vsako podjetje v Sloveniji (96 odstotkov) ukrepa za zmanjšanje svojih emisij, vendar jih le tretjina (34 odstotkov) postavlja in spremlja cilje za svoje emisije, kar je manj od povprečja EU (42 odstotkov). Večina slovenskih podjetij (57 odstotkov) je v letu 2023 denar vlagala v obvladovanje in zmanjševanje vplivov neugodnih vremenskih pojavov in izpustov CO2. V ti dve področji pa v naslednjih treh letih nameravata vlagati dve tretjini (67 odstotkov) slovenskih podjetij. Že vložena sredstva so trenutno v skladu s povprečjem EU (56 odstotkov), medtem ko so načrtovano vlaganja višja od povprečja EU (54 odstotkov).
Raziskava pa razkriva tudi trdovratnejše ovire za naložbe slovenskih podjetij. Med tremi največjimi so pomanjkanje usposobljene delovne sile (88 odstotkov), visoki stroški energije (85 odstotkov) in negotovost glede prihodnosti (80 odstotkov). Zaposlovanje usposobljenih kadrov ostaja najpomembnejša ovira za kar 62 odstotkov anketiranih podjetij. Glede na rezultate EIBIS 2022 se navedeni odstotki razlikujejo za največ pet odstotnih točk, kar kaže na trdovratnost omenjenih ovir.