Kako pomembno je to področje se izkaže šele, ko gre kaj narobe, poudarja Jurij Klančnik. »Zato imamo vzpostavljeno 24-urno službo s po tremi operaterji, ki skrbijo za to, da pride električna energija od proizvodnih enot do končnega uporabnika. Pri tem seveda skrbimo tudi za usklajeno delovanje z našimi sosedi, zato, da električna energija teče nemoteno, s tem pa nemoteno deluje tudi evropski trg«.
Elesovo področje za obratovanje sistema skrbi za to, da je v vsakem trenutku razmerje med porabo in proizvodnjo električne energije. Če pa že pride do odstopanj v sistemu, ELES poskrbi za pokritje teh odstopanj s pomočjo zakupljenih sistemskih storitev.
Če je elektrike na trgu preveč, jo mora ELES bodisi prodati na trgu, če je mogoče oziroma to naredijo bilančne skupine, ki morajo aktivira ustrezne sistemske storitve - sekundarno regulacijo, terciarno regulacijo, da se ta odstopanja izravnajo. Če je elektrike premalo, mora ELES spet aktivirati ustrezne sistemske storitve oziroma se določene aktivirajo tudi avtomatsko, da pokrijemo ta odstopanja.
Vpliv TEŠ na elektroenergetski sistem se z leti spreminja
Elektroenergetski sistem se je z letošnjim januarjem soočil z veliko spremembo, saj je TEŠ postal gospodarska javna služba za ogrevanje Šaleške doline in ELES mora sedaj najti ustrezne rešitve takrat, ko vnaprej vemo, proizvodna enota v prihodnje ne bo več obratovala, zato je njihova naloga, da poiščemo rešitve, ki nam bodo pomagale odpraviti določene slabosti ko bo TEŠ ugasnil. »V Elesu smo naredili celovito analizo o tem, kakšen bo vpliv. Ugotovili smo, da se bo uvozno odvisnost Slovenije povečala. Ne govorim samo o energiji, ampak predvsem o moči«.
Razmišljanje, da TEŠ sploh ne rabimo, ker je bilo lani iz sončnih elektrarn proizvedene več električne energije, je po mnenju Jurija Klančnika napačno. Vedeti moramo, da sončna elektrarna dela v času lepega sončnega vremena, največje sončno obsevanje pa je med 10. in 16. ure, ko sončna elektrarna proizvede maksimum. Je pa takrat cena elektrike nič, potem se pa cena v večerni konici zopet dvigne na sto do 150 evrov in takrat sončna elektrarna ne dela. To pomeni, da potrebujemo hranilnike, ki pa danes na žalost še niso implementirani v sistem do te mere, da bi lahko premoščali te težave. Ponoči tako potrebujemo energijo bodisi iz TEŠ bodisi je iz plinskih elektrarn bodisi jo uvozimo, sigurno pa tam, kjer je najcenejša. »Zagotovo je TEŠ še danes ena pomembnih točk v slovenskem elektroenergetskem sistemu, ampak vpliv se je z leti spreminjal. Včasih je bil TEŠ oziroma HSE edini ponudnik v sistemski regulaciji sekundarne rezerve in edini ponudnik s svojim spektrom elektrarn za izravnavo obvladovanje napetostnega profila. To pa se je v času drastično spremenilo. HSE se postopoma umika iz ponudbe za sekundarno regulacijo. Danes je njegov delež samo še 40 odstotkov, večino ostalega deleža pa so prevzeli ostali ponudniki, predvsem z baterijskimi hranilniki in tukaj tudi TEŠ ni več ponudnik za sekundarno regulacijo. Kar se tiče obvladovanja napetostnega profila in jalove regulacije, je ELES že v preteklosti predvidel, da bo z veliko integracijo OVE v sistem prihajalo do težav. Zato smo predhodno implementirali kompenzacijske naprave, s čimer lahko danes samostojno obvladujemo napetostni profil«, je še dejal Jurij Klančnik.