Iz letnega poročila je razvidno, da je družba poslovno leto sklenila s čistim dobičkom v višini 17,3 milijona evrov in je v zgodovini družbe nominalno najvišji. Čisti dobiček za pet odstotkov presega tistega iz leta 2018 je pa za 4,8 milijona nižji od planiranega. Razlogov je več: od neizplačila dividend/deležev
iz dobička, nižjih aktiviranih investicijskih vlaganj in posledično nižjega reguliranega donosa ter preseganja stroškov zaposlenih kot posledica nerealiziranih upokojitev.
Investicijska vlaganja so bila rekordna, in sicer so znašala 73 milijonov evrov,
kar je za 60 odstotkov več kot v letu 2018. V primerjavi s planom so bila za 19 odstotkov nižja, glavna razloga za to sta kasnitev upravnih oziroma gradbenih dovoljenj in dolgotrajni postopki javnih naročil.
Družba ELES je za nove investicije lani namenila 61,8 milijona evra, za obnove oziroma rekonstrukcije sedem milijonov evrov in za male investicije 4,1 milijona evrov. V letu 2019 je potekalo 56 projektov za izgradnjo novih in nadgradnjo obstoječih prenosnih povezav ter razdelilnih transformatorskih postaj. Tako kot v letu 2018 so bili tudi v letu 2019 v ospredju raziskovalni, razvojni in investicijski projekti na področju pametnih omrežij ter investicija v projekt skupnega interesa, to je izgradnja daljnovodne povezave med Cirkovcami in Pincami z dogradnjo in rekonstrukcijo regulacijsko transformatorske postaje Cirkovce.
V obdobju 2020–2022 družba načrtuje za približno za 317 milijonov evrov investicij, za katere se bo morala delno zadolžiti. Gre za projekte kot so 2x400 kV Cirkovce–Pince in RTP Cirkovce, mednarodna projekta SINGRO.GRID in NEDO ter gradnja II. faze Tehnološkega središča Beričevo.
Višina zadolževanja bo odvisna predvsem od višine in dinamike črpanja nepovratnih sredstev. Leta 2019 je družba del omenjenih brezplačnih denarnih sredstev že prejela, in sicer aprila 2019 v višini 173,4 tisoč evrov za drugo fazo
projekta SINCRO.GRID in novembra 2019 v višini 14,3 milijona evrov brezplačnih denarnih sredstev za čezmejni projekt izgradnje omrežja Žerjavinec (Hrvaška)–Heviz (Madžarska)–Cirkovce (Slovenija). ELES je v letu 2019 prejel tudi za 8,7 milijona evrov brezplačne opreme v okviru slovensko-japonskega
partnerstva projekta NEDO, od tega je bilo za 3,9 milijona evrov strojne in 4,8 milijona evrov programske opreme. V letu 2019 je družba prejela še 580,7 tisoč evrov nepovratnih denarnih sredstev za evropske in druge stroškovne projekte, kot so: Migrate, FutureFlow, BioEneryTrain, Defender, TDX-ASSIST, Osmose, Interface, FlexPlan in Aktivni odjemalec.
V letu 2019 je skupni prevzem energije iz prenosnega omrežja brez izgub znašal 13.021 GWh, od tega prevzem električne energije neposrednih odjemalcev 1.855 GWh, distribucije 10.894 GWh in prevzem črpalne hidroelektrarne (ČHE) za potrebe črpanja 272 GWh. Glede na leto 2018 je bil prevzem
manjši za približno 1,5 odstotka. V letu 2019 je tako oddaja v tujino znašala 9.340 GWh in prevzem iz tujine 9.021 GWh. Podatki tako kažejo, da je Slovenija prevzela za približno 2.445 GWh več energije, kot je je oddala, kar je tudi delež slovenskega primanjkljaja električne energije.
Družba ELES je kljub epidemiji koronavirusa delovala skoraj nemoteno, saj so bili v času, ko je bila razglašena epidemija in, ko so bili sprejeti številni ukrepi
za preprečitev širjenja okužb, z nizom pravočasnih in pravilnih odločitev in dejavnosti obvladovali vsa prepoznana ključna tveganja. Prvi ukrepi so bili
sprejeti že 24. februarja, torej skoraj mesec dni pred razglasitvijo epidemije.
Negativni učinki se bodo prepoznali pri izpadu prilivov v višini približno
20 milijonov evrov in šest do deset milijonov evrov nižjem poslovnem izidu.
Kljub temu bo leto 2020 rekordno z vidika investicijskih vlaganj v višini preko sto milijonov evrov, prav tako pa bodo vse ključne investicijske projekte še vedno izvajali v okviru terminskih planov, zanje pa imajo že zagotovljene vire financiranja.