To je razkrila poglobljena primerjalna analiza končnih cen električne energije v EU v letu 2024, ki jo je na podlagi uradnih podatkov Eurostata pripravil direktor Elesa mag. Aleksander Mervar. Primerjava končnih cen električne energije za gospodinjstva je namreč pokazala, da so imeli gospodinjski odjemalci nižje končne cene električne energije od povprečja v EU, pri čemer se je Slovenija uvrstila v spodnjo tretjino lestvice evropskih držav, kjer so bile cene električne energije med najnižjimi. V primerjavi s sosednjimi državami smo imeli v Sloveniji višje končne cene kot na Madžarskem in Hrvaškem, ter nižje kot v Avstriji in Italiji. Ob tem gre izpostaviti, da ima Madžarska za Bolgarijo, Malto in Luksemburgom četrte najnižje končne cene, Hrvaška pa pete najnižje končne cene med sedemindvajseterico. Slovenija se je uvrstila v spodnjo polovico držav z najnižjimi cenami električne energije za gospodinjstva v EU tudi glede primerjave med višino cen električne energije in kupno močjo.
Brez vladnih ukrepov bi bili stroški na letni ravni precej višji
Za ohranitev nizkih (končnih) cen električne energije v minulem letu so bili po navedbah avtorja analize ključni vladni interventni ukrepi, in sicer zamejitev 90 odstotkov cene električne energije in zamrznitev plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE + SPTE). Če namreč Vlada RS teh ukrepov ne bi sprejela, bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva (letna poraba 4.000 kWh) višji za 345,89 evra oz. 45,77 odstotka. V tem primeru bi bili letni stroški povprečnega slovenskega gospodinjstva 11. najvišji v EU, tako pa so bili 23. najvišji, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic in smo torej imeli eno najnižjih končnih cen električne energije za gospodinjstva v EU.
Stroški omrežnine so pod evropskim povprečjem
Analiza je še pokazala, da so bili za gospodinjstva nižji od povprečja EU tudi stroški omrežnine, kjer se je Slovenija prav tako uvrstila v spodnjo polovico držav članic EU, kjer so stroški omrežnine med (naj)nižjimi. Stroški omrežnine so bili krepko nižji tudi za negospodinjske odjemalce, in sicer so bili stroški omrežnine, ki jo plačujejo gospodarski odjemalci v Sloveniji bistveno nižji od povprečnih stroškov omrežnine, ki jo plačujejo gospodarski odjemalci v EU, in to za kar med 36,5 in celo 49 odstotkov. Ta razlika je še večja, če stroške omrežnine v Sloveniji primerjamo s stroški omrežnine, ki jo gospodarski odjemalci plačujejo v sosednjih državah, in sicer so ti stroški v Sloveniji celo do 53 odstotkov nižji. Rezultati analize tako zavračajo trditve Gospodarske zbornice Slovenije, da je omrežnina razlog za nižjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, pa naj si bo to po novi ali stari omrežninskih metodologiji. Podatki, namreč ravno nasprotno, pričajo o tem, da nizki stroški omrežnine znižujejo končne cene električne energije.
Je pa res, da je primerjava končnih cen električne energije negospodinjskih odjemalcev v Sloveniji s končnimi cenami negospodinjskih odjemalcev v EU in tudi v sosednjih državah pokazala, da so bile končne cene električne energije pri nas manj ugodne in so bile za gospodarske in industrijske odjemalce v Sloveniji med najvišjimi v EU. Hkrati pa so bile povprečne končne cene električne energije skoraj za vse odjemne skupine negospodinjskih odjemalcev v Sloveniji nižje kot v sosednjih državah.
Celotna primerjava je dostopna tukaj.