Statistični urad Slovenije je objavil nekaj podatkov povezanih z ukrepi za večjo energetsko učinkovitost stavb, iz katerih izhaja, da je lani največ gospodinjstev uporabljalo centralno ogrevanje (62 odstotkov), glavni viri so bili drva (30 odstotkov), zemeljski in utekočinjeni naftni plin (19 odstotkov) in obnovljivi viri (14 odstotkov). Dovolj toplo stanovanje pozimi je imelo 95 odstotkov gospodinjstev, dovolj hladnega poleti pa 88 odstotkov.
Kot rečeno, je v prejšnjem letu največji delež (62 odstotkov) gospodinjstev uporabljal centralno ogrevanje. V še večji meri je bil to glavni način ogrevanja prostorov v samostojno stoječih hišah (71 odstotkov). Sledila sta ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje, oba s po 13-odstotnim deležem. Z vidika vrste stavbe je bil delež gospodinjstev z daljinskim ogrevanjem največji v večstanovanjskih stavbah z 10 ali več stanovanji (43 odstotkov), toplotno črpalko pa so najpogosteje uporabljala gospodinjstva v samostojno stoječih hišah (18 odstotkov). Manj pogost način, z desetodstotnim deležem, je predstavljal individualni način ogrevanja, kamor sodijo etažno ogrevanje, termoakumulacijska peč, fiksni električni radiatorji, infrardeči paneli, kmečka peč, kamin, štedilnik in klimatska naprava. Prenosnega načina ogrevanja, na primer s prenosnim električnim radiatorjem ali kaloriferjem, je bilo najmanj, le odstotek. Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev s centralnim ogrevanjem največji v goriški statistični regiji (71 odstotkov), najmanjši pa v obalno-kraški regiji (48 odstotkov). V slednji je bil tako tudi največji delež gospodinjstev z individualnim ogrevanjem (33 odstotkov).
Za ogrevanje lani glavna vira drva in plin
Zanimiv je tudi podatek, da je največ gospodinjstev lani kot najpomembnejši vir ogrevanja uporabljalo drva (30 odstotkov), sledili so zemeljski in utekočinjeni naftni plin (19 odstotkov) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 odstotkov).
Na stavbi največkrat izboljšana izolacija sten
V 34 odstotkov gospodinjstev so v zadnjih petih letih izvedli vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe: izboljšanje izolacije sten, strehe ali tal oziroma menjava oken ali ogrevalnega sistema. Med naštetimi ukrepi je največ gospodinjstev navedlo izboljšanje izolacije zunanjih ali notranjih sten (14 odstotkov), med najmanj pogostimi ukrepi pa je bilo izboljšanje izolacije tal (3 odstotki). Med opazovanimi vrstami zasteklitve oken je imelo 74 odstotkov gospodinjstev okna opremljena z dvojno, 17 odstotkov s trojno, 5 odstotkov z enojno in 4 odstotki z mešano zasteklitvijo. Z vidika vrste stavbe so imela gospodinjstva v stavbah z 10 ali več stanovanji največji delež dvojno zastekljenih oken (80 odstotkov), prebivajoči v samostojno stoječih hišah pa najvišji delež trojno zastekljenih oken (20 odstotkov).
Večina z dovolj toplim stanovanjem pozimi in dovolj hladnim poleti
Da je njihovo stanovanje pozimi dovolj toplo je menilo 95 odstotkov gospodinjstev. Med tistimi s centralnim ali daljinskim ogrevanjem je bilo takih 96 odstotkov, med gospodinjstvi z drugimi načini ogrevanja pa 88 odstotkov. Da je njihovo stanovanje poleti tudi dovolj hladno pa je ocenilo 88 odstotkov gospodinjstev. Pričakovano je bil delež večji med tistimi, ki so imeli stanovanje opremljeno s klimatsko napravo (95 odstotkov), v primerjavi z gospodinjstvi brez te naprave (83 odstotkov).