Tako je vsaj mogoče razbrati iz vladnega odgovora na poslansko vprašanje glede doseganja ambicioznejših ciljnih vrednosti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2030 in opuščanja fosilnih goriv. Vlada tako v odgovoru med drugim navaja, da je bilo pri pripravi Energetskega koncepta Slovenije proučenih več scenarijev, ki temeljijo na 27 oziroma. 30-odstotnem izboljšanju energetske učinkovitosti in 27-odstotnem deležu obnovljivih virov energije v porabi končne energije v letu 2030. Gre za ciljne vrednosti na evropski ravni, ki so se z oceno učinkov Evropske komisije izkazale kot še realne in tudi ekonomsko upravičene. Pogajanja o končnih ciljih za leto 2030, tako glede narave kot tudi višine, sicer še potekajo. K doseganju teh ciljev na ravni EU bo vsaka država članica EU prispevala glede na svoje zmožnosti in omejitve. Slovenija bo skladno z evropsko zakonodajo cilje za leto 2030 določila v Državnem energetsko podnebnem načrtu. Ta bo za posamezna področja določil natančne cilje, programe in ukrepe politike za doseganje teh ciljev ter tudi način financiranja njihovega izvajanja.
Energetski koncept Slovenije v skladu s svojimi cilji sicer predvideva uporabo premoga le še za že obratujoče naprave, in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Se bo pa obseg rabe premoga za proizvodnjo električne energije postopoma zmanjševal, in sicer v odvisnosti od hitrosti uvajanja elektrike iz OVE, od višine stroškov emisijskih kuponov in v povezavi s potrebo po zagotavljanju varnosti in zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema v Sloveniji.
Na drugi strani, vlada tudi poudarja, da ima izraba jedrskega goriva v energetske namene v Sloveniji pomembno vlogo zaradi nizkoogljične proizvodnje električne energije, ki je zanesljiva in cenovno ugodna ter poleg tega močno zmanjšuje tudi našo uvozno odvisnost. Ob predpostavki izpolnjevanja vseh varnostnih, tehničnih in okoljskih standardov ter predvidenih postopkov se sicer predvideva obratovanje obstoječe Nuklearne elektrarne Krško do leta 2043.
Naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji je, pravijo na vladi, zagotavljanje ravnotežja med podnebno trajnostjo, zanesljivostjo oskrbe in konkurenčnostjo oskrbe z energijo. Slovenija bo zato v naslednjih letih vzpostavila osnove in pogoje za prehod v nizkoogljično družbo, pri čemer bodo imeli vodilno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije, večje izkoriščanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter razvoj naprednih energetskih sistemov in storitev. Cilje na področju razvoja energetike namerava Slovenija doseči z naslednjimi ključnimi ukrepi: s povečanjem energetske učinkovitosti in posledičnim zmanjšanjem rabe energije; z ozaveščanjem uporabnikov in ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo; s podporo razvoju znanj in novih tehnologij s področja trajnostne oskrbe in ravnanja z energijo; z opuščanjem fosilnih virov in postopnim prehodom na obnovljive in nizkoogljične vire in z uvajanjem naprednih energetskih sistemov in storitev.
Za doseganje zastavljenih ciljev bodo potrebne tudi nove investicije, s čimer se bodo povečali stroški v celotni verigi od proizvodnje in distribucije do porabe energije. Uspešno doseganje ciljev pa bo na drugi strani zagotovilo pozitivne učinke na okolje, konkurenčnost in zanesljivost oskrbe ter na gospodarsko rast in zaposlovanje. (bj)