Obnovljivi viri energije postajajo vse pomembnejši pri proizvodnji energije v EU
Direktiva, ki je v veljavo stopila 20. novembra 2023, je končni cilj EU glede OVE za leto 2030 postavila na vsaj 42,5 odstotka, z ambicijo doseči 45 odstotkov. Ta cilj do konca tega desetletja zahteva usklajena prizadevanja držav članic, saj najnovejši uradni podatki kažejo, da je delež OVE v energetski mešanici leta 2023 znašal 24,5 odstotka. Glede na relativno počasen napredek, ki je bil v času revizije direktive opažen v nekaterih sektorjih, nova zakonodaja krepi posebne cilje za rabo OVE pri ogrevanju in hlajenju ter v prometu, prvič pa e ta cilj določa tudi za industrijski sektor. Slovenija je svoje cilje zapisala v predlog novega Zakona o spodbujanju rabe OVE (ZSROVE-1), ki pa še čaka na sprejem, saj je trenutno v medresorskem usklajevanju.
Brez izvajanja vseh določb ne bo povečanja proizvodnje energije iz OVE
Okrepljeni cilji glede OVE pri ogrevanju in hlajenju od držav zahtevajo zavezujoče povprečno letno povečanje. Velja okvirni cilj 1,6-odstotnega letnega povečanja uporabe OVE v industriji in zavezujoč cilj 42-odstotnega deleža obnovljivega vodika do leta 2030.
V sektorju prometa imajo države EU možnost, da sprejmejo bodisi cilj 14,5-odstotnega zmanjšanja intenzivnosti toplogrednih plinov bodisi 29-odstotni delež OVE v končni porabi energije, vključno s podcilji za napredna biogoriva in obnovljiva goriva nebiološkega izvora
Poleg tega direktiva zahteva posebna nacionalna pravila za krepitev integracije energetskega sistema z namenom podpore hitrejši elektrifikaciji končnih uporabnikov in spodbujanja izkoriščanja odpadne toplote. Države EU morajo sprejeti tudi okrepljen in izboljšan okvir za bioenergijo, katerega merila trajnosti so namenjena boljšemu varovanju biotske raznovrstnosti in spodbujanju kaskadne uporabe biomase.