Delež ljudi, ki ne more vzdrževati ustreznega ogrevanja doma narašča
Ta cilj vključuje izboljšanje energetske učinkovitosti, porabo energije, oskrbo z energijo, povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) in nadaljnjo diverzifikacijo mešanice energetskih virov, hkrati pa zagotavljanje cenovne dostopnosti energije za vse. Kot v poročilu poudarja EU, je povečanje energetske učinkovitosti eden glavnih stebrov za doseganje cenovno dostopnega, zanesljivega, trajnostnega in sodobnega energetskega sistema.
Nadaljuje se padec porabe energije
Poraba energije v EU še naprej upada, vendar so potrebne dodatne izboljšave energetske učinkovitosti in vzorcev porabe, če želi doseči zastavljene cilje za leto 2030.
EU si prizadeva zmanjšati porabo energije za vsaj 11,7 odstotka do leta 2030 v primerjavi s projekcijo referenčnega scenarija za leto 2020. Poraba primarne energije v EU se od leta 2008 zmanjšuje in je leta 2023 dosegla 1 210,8 Mtoe, kar je 18,7-odstotno zmanjšanje v zadnjih 15 letih.
Eurostat poudarja, da je razliko v zmanjšanju primarne in končne energije mogoče pripisati predvsem učinkovitejši proizvodnji energije in prehodu na OVE. Dolgoročni napredek na obeh področjih je bil predvsem posledica energetskih politik, ki podpirajo izboljšave učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti v stavbah, električnih napravah in industrijskih obratih.
Manjša tudi poraba energije v gospodinjstvih
Poraba energije v gospodinjstvih se zmanjšuje od leta 2018 in je leta 2023 dosegla 511 kilogramov ekvivalenta nafte (kgoe) na prebivalca EU, za 9,1 odstotka manj kot leta 2018. Dolgoročno gledano so izboljšave energijske učinkovitosti, zlasti pri ogrevanju prostorov, pretehtale učinek rasti prebivalstva in povečanja števila in velikosti stanovanj. Hkrati se je v EU izboljševala energetska učinkovitost, kar pomeni, da se je gospodarstvo še naprej razvijalo, ne da bi se pri tem povečala poraba energije.
Za dosego zastavljenega cilja OVE je potrebna večja rast kapacitet
EU je dosegla napredek pri doseganju novega cilja deleža OVE v bruto končni porabi energije za leto 2030, vendar se mora tempo nameščanja OVE še pospešiti, da bo EU najmanj 42,5-odstotni delež OVE tudi dejansko dosegla. Raba obnovljive energije v EU se je od leta 2008 skoraj podvojila je leta 2023 znašala 24,6 odstotka. Kot navaja Eurostat, so k temu prispevali zmanjšanje stroškov naložb zaradi ekonomije obsega in večje konkurence, učinkovitejše tehnologije, izboljšave dobavnih verig in sheme podpor OVE.
Delež OVE se je povečal v vseh treh področjih, ki jih spremlja Eurostat, in sicer pri proizvodnji električne energije, ogrevanju in hlajenju ter prometu. Najbolj izrazito rast deleža OVE je Eurostat zaznal pri proizvodnji električne energije, saj je leta 2023 delež OVE dosegel 45,3 odstotka. Deleža OVE v ogrevanju in hlajenju ter v prometu sta bila v tem letu nižja, in sicer 26,2 odstotka oziroma 10,8 odstotka.
Zaradi občutnega dviga cen se je dostop do cenovno ugodne energije poslabšal
Delež ljudi, ki so poročali, da nimajo cenovno dostopnega ogrevanja, se je v letu 2023 še povečal. Med letoma 2012 in 2021 je EU dosegla napredek pri izboljšanju dostopa do cenovno ugodne energije, pri čemer se je delež prebivalstva, ki ni moglo vzdrževati ustreznega ogrevanja doma, znižal z 11,2 na 6,9 odstotka. Vendar pa so leta 2022 skoki cen zemeljskega plina in elektrike, zaradi zmanjšanja oskrbe z energijo iz Rusije, vplivali na zmožnost gospodinjstev, da plačujejo račune za energijo. Posledično se je delež prebivalstva EU, ki ni moglo vzdrževati ustreznega ogrevanja svojega doma, povečal na 9,3 odstotka. Leta 2023 se je delež še bolj povečal in dosegel 10,6 odstotka, kar po mnenju Eurostata kaže, da ukrepi, sprejeti na ravni EU, še niso prinesli vidnega učinka.