Energetika

Globalne investicije v energetiko okrevajo, a prepočasi

Letos naj bi se svetovne naložbe v energetiko v primerjavi z lani sicer povečale za desetino, kar pa je še vedno precej daleč od želenega.
Globalne investicije v energetiko okrevajo, a prepočasi
Mednarodna agencija za energijo je objavila najnovejše poročilo o dogajanjih povezanih z investiranjem v energetski sektor, iz katerega izhaja, da naj bi se te letos vrnile na predkrizno raven oziroma glede na lani povečale za desetino ali natančneje na 1,9 bilijona dolarjev. Kljub temu, pa je to še vedno občutno premalo glede na izzive, ki smo si jih postavili s cilji o zelenem prehodu. Se pa pri naložbah pozna usmeritev v povečano proizvodnjo električne energije, pri čemer so v ospredju investicije v obnovljive vire, ki že nekaj let zapovrstjo presegajo investicije v klasične fosilne vire. Tako naj bi naložbe v obnovljive vire letos predstavljale že 70 odstotkov vseh investicij v elektroenergetski sektor. Te naj bi bile letos rekordne in dosegle kar 820 milijard dolarjev, v primerjavi z lani pa naj bi zrasle za 5 odstotkov.
Izvršni direktor IEA Faith Birol je ob predstavitvi rezultatov analize poudaril, da je spodbudno, da investicije v energetski sektor, še posebej v obnovljive vire, naraščajo, a hkrati opozoril, da bi se te morale, za dosego cilja o ogljični nevtralnosti do leta 2050, do konca tega desetletja vsaj potrojiti.
Analiza je še pokazala, da kljub temu, da se krepko povečujejo naložbe v obnovljive vire in se je delež naložb v premogovne tehnologije v zadnjih petih letih zmanjšal za skoraj 80 odstotkov, na globalni ravni termoelektrarne na premog še vedno ostajajo na investicijskih seznamih držav, še zlasti na Kitajskem in v drugih azijskih državah. Za desetino naj bi se letos povečale tudi naložbe v tradicionalno naftno in plinsko industrijo, pri čemer pa so v ospredju tudi naložbe v utekočinjen naftni plin in v tehnologije za zajem ogljika.
Na drugi strani naj bi se vendarle krepile tudi naložbe v postopno zeleno preusmeritev globalne industrije, saj naj bi ta delež naložb v čiste tehnologije iz enega odstotka v lanskem letu letos povečala na štiri odstotke. V primeru nekaterih vodilnih evropskih industrijskih družb pa naj bi tovrstne naložbe celo že presegle desetodstotni delež.

Analitiki še ugotavljajo, da naj bi se ukrepi iz paketov za okrevanje in zelenega programa odrazili tudi v povečanih naložbah v obnovljive vire, elektroenergetska omrežja, energetsko učinkovitost – v EU še zlasti v energetsko sanacijo stavb, ter v prihajajoče tehnologije, kot so zajem ogljika, hranilniki in vodikove tehnologije. V prid rasti naložb v čistejše tehnologije naj bi šli tudi finančni instrumenti in odločitve glavnih svetovnih finančnih ustanov, da podprejo zeleni prehod, kot oviro ob tem, pa analiza omenja predvsem pomanjkanje kakovostnih projektov.

Kot rečeno, je napoved o več sto milijardah dolarjev, ki naj bi bili letos namenjeni energetskemu sektorju spodbudna, še vedno pa daleč od potrebnih vlaganj, da bi zagotovili trajnostni razvoj energetskih sistemov, saj bi se te za dosego cilja o podnebni nevtralnosti do leta 2050 morale potrojiti. 
Brane Janjič
O avtorju