Družba SEL o ovirah in rešitvah pri umeščanju novih hidroelektrarn v prostor.
Na vprašanje, katere so trenutno največje ovire pri umeščanju v prostor in kako jih preseči, so v družbi Savske elektrarne Ljubljana (SEL) nanizali več pomembnih strokovnih ugotovitev, o katerih velja resno razmisliti v vladnih, energetskih in drugih strokovnih krogih, ter jih tudi upoštevati pri zasnovi Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki je v pripravi.
Razvoj, spodbujanje in širjenje zmogljivosti novih hidroelektrarn je neločljivo povezano z umeščanjem novih hidroenergetskih objektov v prostor. Vendar pa je umeščanje hidroelektrarn v prostor zahteven in kompleksen proces, saj vključuje postopek prostorskega umeščanja (DPN, OPN), postopek (celovite) presoje vplivov na okolje, dovoljenje za hidroenergetsko rabo v vodnem okolju (koncesija ali vodno dovoljenje), energetsko dovoljenje ter postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Vse to zajema širok krog deležnikov v prostoru ter posledično zahteva usklajevanje veliko najrazličnejših interesov, so dejali v družbi SEL.
Kako se v postopkih presojajo objekti novih HE
Največja ovira pri umeščanju novih hidroelektrarn v prostor so območja z različnimi naravovarstvenimi statusi oz. postopki celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), presoje sprejemljivosti vplivov prostorskih aktov na varovana območja in presoje vplivov na okolje (PVO). Objekti novih hidroelektrarn se najprej v postopku celovite presoje vplivov na okolje presojajo na planski ravni, kar pomeni v okviru postopkov sprejemanja novih državnih strateških energetskih dokumentov, kot so npr. Energetski koncept Slovenije (EKS), Akcijski načrt za obnovljive vire (AN OVE) ali pa trenutno aktualni Nacionalni energetski in podnebni načrt RS (NEPN). Nadalje pa se posamezne nove velike hidroelektrarne (nad 10 MW) (še enkrat) presojajo (CPVO) v postopku državnega prostorskega načrta, potem pa sledi še postopek presoje vplivov na okolje (PVO) in okoljevarstveno soglasje.
Območja načrtovanih novih hidroelektrarn velikokrat, medtem ko že poteka postopek državnega prostorskega načrta za posamezne nove hidroelektrarne, postanejo hkrati tudi območja Natura 2000. Zato je potrebno za načrtovane nove hidroelektrarne izvesti tudi presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja. Večinoma je rezultat tovrstnih presoj ocena D (vpliv je bistven), kar v Slovenji zaenkrat pomeni rdečo luč za nadaljevanje umeščanja novih hidroelektrarn v prostor.
Postopek CPVO še ni postal optimizacijsko opravilo
Na splošno dosedanje izkušnje s celovitimi presojami vplivov na okolje v Sloveniji kažejo, da imajo CPVO bolj normativni značaj v smislu prepovedovanja, npr. gradnje (hidro)energetskih objektov. Pri postopku CPVO gre še vedno predvsem za preverjanje izjav pripravljavca/investitorja izvedbe plana ali programa, kar je organizacijsko dovoljevalski proces. V Sloveniji je tako CPVO nek verifikacijski postopek, ne pa optimizacijsko opravilo, v okviru katerega bi se upoštevalo načelo ALARA (»As Low As Reasonable Achievable«), ki se nanaša na znižanje vplivov na najmanjšo možno mero ob upoštevanju gospodarskih, socialnih, tehnoloških pogojev. Pri pripravi politik, programov, planov bi bilo potrebno oblikovati inovativne alternativne rešitve, ki bi dosegale najmanjše negativne vplive na okolje.
CPVO tudi ne upošteva zadostno koncepta trajnostnega razvoja, saj je poudarjena predvsem komponenta okolja, strateško ocenjevanje vplivov na okolje pa bi moralo biti smiselno vpeto v celovit sistem obravnave vplivov na družbo, gospodarstvo, okolje/prostor.
Nova prostorska in gradbena zakonodaja je sicer vpeljala možnost združenega postopka za pridobitev državnega prostorskega načrta (DPN) in celovitega dovoljenja) po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2) (DPN in GD), ki vključuje tudi zahteve po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1). Ta način pa je še vedno zelo zapleten in bo šele praksa pokazala, koliko bo cilj novih zakonov dosežen.
Kako preseči ovire pri umeščanju objektov v prostor
Nadalje so v družbi SEL dejali, da bi Slovenija morala v čim krajšem možnem času sprejeti strateški razvojni dokument energetike - Energetski koncept Slovenije, z jasno opredeljenimi predvidenimi hidroenergetskimi objekti. Ni uspeha brez jasne podpore, ki je zapisana v energetskih strateških dokumentih.
Nujno bi bilo, da bi se hidroelektrarne promovirale kot pozitiven okoljski vpliv, saj so hidroelektrarne z vidika pridobivanja električne energije objekti, ki ne proizvajajo emisij toplogrednega CO2 in bi jih zato bilo potrebno gledati tudi kot pozitiven okoljskih vidik, v luči zmanjševanja emisij CO2 oz. prilagajanja podnebnim spremembam ter kot podpora ostalim OVE in tudi kot nadomeščanje fosilnih goriv. V postopkih umeščanja bi tako morali upoštevati tudi pozitivne vplive predvidenih novih hidroelektrarn (protipoplavna zaščita, oskrba s pitno vodo, namakanje, rekreacija, turistična izraba, angažiranje domače projektne, gradbene, strojne in elektro industrije …).
Postopki ne bi smeli biti najpomembnejši/edini dejavnik
Glede na navedene ugotovitve bi v postopke prostorskega umeščanja bilo potrebno vpeljati tridimenzionalni trajnostni koncept umeščanja novih hidroelektrarn (gospodarstvo, družba, okolje), z večjim poudarkom na gospodarskih in socialnih vplivih oz. na enakovredni obravnavi gospodarskih, socialnih in okoljskih vplivov. Postopki CPVO, presoja sprejemljivosti in PVO ne bi smeli biti najpomembnejši/edini dejavnik, ki odloča o izvedbi projekta posameznih novih hidroelektrarn.
Poleg tega so v družbi SEL še poudarili, da moramo v Sloveniji spremeniti miselnost pri umeščanju hidroenergetskih objektov v prostor in dati večji pomen predhodnim postopkom s poudarkom na izboljšanju komunikacije med različnimi deležniki v prostoru, predvsem v smislu iskanja rešitev, ki gradnjo omogočajo in hkrati dovolj varujejo naravo oz. iskati rešitve z najmanjšim vplivom posameznih hidroelektrarn na okolje.