V središču razvojnih načrtov skupine HSE je pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije, s čimer sledijo poglavitnim strateškim smernicam države in Evropske unije na področju trajnostnega razvoja. Vse njihove aktivnosti so tako usmerjene v izvedbo investicij v nove proizvodne enote, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov in bistveno zmanjšujejo izpuste CO2 na enoto proizvedene električne energije. Energetski potencial voda ima pri tem pomembno vlogo. Eden največjih načrtovanih projektov skupine HSE na tem področju je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi, kjer nadaljujejo postopek umeščanja v prostor s postopkom državnega prostorskega načrta s ciljem pridobitve celovitega gradbenega dovoljenja za tri hidroelektrarne (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) v letu 2025 ter začetek gradnje HE Suhadol v letu 2026. Načrtujejo tudi izgradnjo dveh malih hidroelektrarn, mHE Pesnica in mHE Ravne, za črpalno hidroelektrarno Kozjak pa sta v teku novelacija projektne dokumentacije in priprava strokovnih podlag v postopku presoje vplivov na okolje. Začetek izvedbe del pričakujejo leta 2027. Med projekti povezanimi z izrabo vodne energije gre omeniti še rekonstrukcijo HE Formin, ki se bo začela leta 2026 in bo povečala njene proizvodne zmogljivosti ter rekonstrukcijo male HE Ceršak.
Veli poudarek je dan ohranjanju okolja
Družbe, ki upravljajo s hidroelektrarnami na Dravi, Soči in Savi, pri gradnji in energetski izrabi vodnega potenciala rek ves čas upoštevajo okoljevarstvene zahteve in načela trajnostnega razvoja, skrbijo za poplavno varnost ter primeren življenjski prostor in urejene prehode za vodne organizme, otoke za ptice, mokrišča in vodne habitate. Poleg tega tudi redno vzdržujejo energetsko infrastrukturo, tako elektrarn kot brežin rek in kanalov. Samo Dravske elektrarne Maribor bodo denimo v prvih štirih meseci letošnjega leta skupaj očistile kar 35.000 kubičnih metrov naplavin, katerih nanos v strugo je posledica lanskih katastrofalnih poplav. Skladno s podeljeno vodno pravico tudi v Soških elektrarnah Nova Gorica izvajajo redni monitoring vodotokov in vodne infrastrukture, izvajajo potrebna vzdrževalna dela za ohranjanje stabilnosti brežin ter čistijo prodne nanose za zagotavljanje poplavne varnosti. Urejena okolica hidroelektrarn v sodelovanju z občinami ponuja tudi številne možnosti in priložnosti za turizem, ribištvo in rekreacijo.
Vodno energijo kombinirajo tudi s sončno
Kot izpostavljajo v HSE, se številne priložnosti za povečanje izrabe obnovljivih virov energije kažejo tudi v sočasnem izkoriščanju vodnih in obvodnih površin. Tako na brežinah HE Zlatoličje deluje 2,5 MW sončna elektrarna, načrtovani potencial sončnih elektrarn na brežinah HE Formin in HE Zlatoličje pa je kar 30 MW. Na lokaciji zgornje akumulacije črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu bo družba SENG še letos začela s postavitvijo sončne elektrarne moči 8,2 MW. Na gladini Družmirskega jezera v Velenju pa načrtujejo postavitev prve plavajoče fotovoltaične elektrarne v Sloveniji. Zavzemala bi največ polovico površine jezera, njena inštalitrana moč pa bi bila okoli 140 megavatov.
Obstoječe hidroelektrarne prispevajo pomemben delež električne energije
Dravske elektrarne Maribor upravljajo osem velikih hidroelektrarn, pet malih hidroelektrarn in šest sončnih elektrarn skupne moči več kot 600 MW, letno proizvedejo povprečno 2.831 GWh električne energije ter oskrbujejo približno 606 tisoč slovenskih gospodinjstev. Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), ki imajo v lasti 22 malih hidroelektrarn, pet velikih hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno ter manjšo sončno elektrarno skupne moči 336 MW, letno proizvedejo povprečno 756 GWh električne energije, kar zadošča za oskrbo približno 168 tisoč slovenskih gospodinjstev. Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), kjer je HSE 49-odstotni lastnik, pa upravljajo s 4 hidroelektrarnami skupne moči 156 MW in povprečne letne proizvodnje 577 GWh električne energije, kar omogoča letno oskrbo 128 tisoč slovenskih gospodinjstev.
V HSE ob današnjem svetovnem dnevu voda še poudarjajo, da je zanesljiva in konkurenčna dobava električne energije, ki je v središču poslanstva skupine HSE, nujen predpogoj za uspešno delovanje gospodarstva in družbe kot celote. Za doseganje zahtevane zanesljivosti oskrbe bodo poleg dviga deleža proizvedene električne energije iz obnovljivih virov potrebne tudi nove tehnološke rešitve, tako na področju rabe energije kot virov fleksibilnosti, vključno z izgradnjo mreže hranilnikov ter črpalnih hidroelektrarn, ki bodo imeli vse večji pomen za zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega omrežja in zanesljivosti oskrbe v času povečanega deleža variabilnih obnovljivih virov energije. (bj)