V času, ko nove tehnologije v temeljih transformirajo energetiko in poslovne modele, je prav inovativnost tista, ki bo zagotavljala poslovni uspeh in omogočila uspešen zeleni prehod iz podnebno-energetske krize. Na edinstvenem srečanju smo izvedeli, kaj so presežne koristi pa tudi tveganja, ki jih energetskemu sektorju prinašajo nove tehnologije in poslovni modeli ter se srečali s ključnimi deležniki zelenega prehoda.
V uvodu je zbrane nagovoril državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl, ki je dejal, da je inovativnost danes urgentna, pri čemer pa potrebujemo spremembo paradigme, ki bo omogočila strukturno spremembo z vidika podnebja. V zadnjem desetletju beležimo najvišje emisije v zadnjih 20 letih in, če jih ne bomo znižali, bo cilj 1,5 stopinje Celzija ogrožen. Če bomo šli naprej po isti poti, se nam temperatura do konca stoletja lahko dvigne za več kot tri stopinje Celzija. Kazalci vsekakor niso spodbudni, zato morajo biti na poti v trajnost umeščene omejitve podnebja. Za dosego trajnosti so pomembne inovacije, za kar si prizadeva tudi MOPE in daje velik pomen razogljičenju. Srečujemo se z izzivi na več področjih in do leta 2050 cilji brez zadostnih inovativnih rešitev ne bodo dosegljivi. Slovenija ima velik potencial za razvoj rešitev, v katerih se prepleta več tehnologij. In naša majhnost predstavlja velik izziv za to. Kot je še poudaril, MOPE skupaj z drugimi ministrstvi zato podjetja ciljno usmerja k inovacijskemu sodelovanju in sodelovanju v mednarodnih razpisih, kjer so jim za njihove inovativne rešitve na voljo denarna sredstva.
Kdo bodo poslovni zmagovalci zelenega prehoda?
Sledila je okrogla miza, na kateri so sogovorniki iskali poslovne zmagovalce zelenega prehoda. Mag. Rok Vodnik iz podjetja Kolektor Technologies je dejal, da imajo v podjetjih veliko naložb v obnovljive vire energije, ki so že donosni, medtem, ko za investicije v hranilnike to še ne velja, saj tehnologije še niso dovolj zrele.
Sandi Kavalič iz podjetja GEN-I je povedal, da na področju obnovljivih virov energije vidijo veliko priložnosti tako v Sloveniji kot izven nje. Sami so že na poti investiranja. Po njegovem mnenju je treba gledati globalno in se povezovati lokalno, zato gledajo precej platformno, saj je to investicijsko področje za podjetje izredno pomembno.
Mag. Stanka Šarc Majdič iz SKB je poudarila, da je banka z energetiko povezana že celo svojo zgodovino. Trenutno so najbolj aktualne investicije v sonce in veter. V ocenjevanje investicije vključujejo tudi kriterije ESG, ki vplivajo tudi na ceno in strukturo same investicije. Zagotovo pa bodo v prihodnje sodelovali na področju trajnostnega prehoda. Vsi so se strinjali, da v Sloveniji primanjkuje večjih projektov, kar lahko pripišemo težavam z umeščanjem v prostor ter dolgotrajnim birokratskim postopkom. Pri investicijah pa ni pomembna samo cena, ampak je treba vzpostaviti tudi ustrezne standarde in poslovne modele. V Sloveniji je treba ponovno opraviti premislek, saj bomo le tako lahko prišli do večjih investicij v vetrno energijo. Kot so povzeli svoja razmišljanja sogovorniki, bodo zmagovalci zelenega prehoda tisti, ki se bodo povezovali in imeli inovativne rešitve; tisti, ki bodo imeli celostne trajnostne rešitve; in tisti, ki se bo iskanja inovativnih rešitev lotili takoj.
Aleš Koželjnik iz podjetja Kolektor sETup je zbranim predstavil dolgoročne pogodbe o prodaji, nakupu in upravljanju z električno energijo iz OVE, od prve ideje do dejanskega posla, na njihovem primeru. Dolgoročne pogodbe so namenjene zagotovitvi odkupa oziroma dobave predvidenih količin električne energije. Odjemalci oziroma proizvajalci morajo pri sklenitvi le-te predvideti, koliko električne energije v prihodnosti bodo potrebovali ali proizvedli. Povedal je, da so sklenitev posla izvedli v osmih mesecih (do septembra) in izpostavil, da je vključno, da v celotnem procesu sodelujejo isti ljudje. Torej, tisti, ki se odločajo in pogajajo.
Inovativne rešitve za izzive energetske prihodnosti
V nadaljevanju so pozornost usmerili na inovativne rešitve na področju konceptov prihodnosti in industrije tako na domačih tleh kot v Evropi.
Omogočanje energetskega prehoda s hibridnimi energetskimi rešitvami je predstavil Stefan Hufnagl iz podjetja EXOR ETI & Copa Data. Predstavil je rešitve na področju energetske tranzicije in kot primer izpostavil programsko opermo Platform zenon, ki jo uporabljajo na različnih področjih, od prenosa energije do velikih hranilnikov energije. Med izzivi energetske tranzicije je izpostavil področja distribucijske in prenosne infrastrukture, industrijske uporabnike in družbene uporabnike. Na vseh teh področjih ponujajo rešitve od sistemske digitalizacije, vidnosti in avtomatizacije omrežja, povečevanja moči, standardizacije in implementacije platforme za upravljanje omrežja in infrastrukture. Poudaril je, da energetska tranzicija predstavlja velik stres, saj so potrebe po sistematski digitalizaciji vse večje, saj morajo biti vsi sistemi integrirani.
Novo tehnologijo za trajnostni prenos visokonapetostne energije 12 kV – 420 kV je predstavil dr. Walter Holaus iz švicarske družbe Hivoduct. Stisnjeni zračni kabli, je izpostavil, so pomembni za energetski prehod, saj gre za nov način prenosa energije. Kabli so sicer večji od standardnih, a so bistveno bolj učinkoviti, saj zagotavljajo manj upora. Kable izolirajo s stisnjenim zrakom, so prilagodljivi in upogljivi. Kot je poudaril, pa so najboljši za kritično infrastrukturo in trajnostnost. Gre za nov način prenosa energije, namenjen za nizko in srednje napetostna omrežja. V podjetju na področju stisnjenih kablov nudijo celotno verigo od inženiringa do vgradnje.
O izrabi prožnost in aktivnem odjemu električne energije v industriji je spregovoril mag. Igor Steiner iz družbe INEA, kjer so razvili tehnologijo izravnave konic. Konice so namreč drage, zato se je pojavila velika potreba po rešitvah za upravljanje s konično energijo. Kot je izpostavil, se danes z rastjo rabe obnovljivih virov pojavlja potreba, da poraba energije sledi proizvodnji, hkrati pa OVE ni enostavno upravljati oziroma potrebujemo za njihovo učinkovitost veliko hranilnikov. Izpostavil je stroške energije, na katere ne moremo vplivati, to je oblikovanje cen na globalnih trgih, višje kratkoročne cene zaradi zelenega prehoda, omrežnino, ki je povezana s profilom odjema, ter državno regulacijo cen, ki dolgoročno ne more zdržati. Na drugi strani pa na določenih področjih stroške lahko nadzorujemo. Stroški, ki jih je možno nadzorovati in tudi optimizirati so lastni viri energije, OVE in soproizvodnja; časovno prilagajanje porabe električne energije, zmanjševanje konične porabe ter (ne)poznavanje tarifnih sistemov in neprilagojenost. To so ukrepi aktivnega odjema, za kar v družbi INEA uporabnikom sistema nudijo komplet rešitev Ingenious, ki zajemajo industrijsko energetiko z aktivnim odjemom, industrijski sistem za izravnavanje konic, energetski monitoring po meri uporabnika in energetsko vodenje posameznih naprav.
Aleksandar Momirovski z Elektroinštituta Milan Vidmar je pozornost usmeril na tehno-ekonomske koristi uporabe baterijskih hranilnikov pri večjih odjemalcih in proizvajalcih električne energije. Na področju shranjevanja energije je izpostavil priložnosti tako na področju delovanja elektroenergetskega sistema kot tudi na področju proizvajalcev in porabnikov električne energije. Na tem področju se sicer pojavljajo mnogi izzivi, od regulatornih izzivov do mednarodnih platform za trgovanje z izravnalno električno energijo, vplivov proizvodnje obnovljivih virov energije na obratovanje elektroenergetskega omrežja, do nuje po povečanju zanesljivosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema s pomočjo baterijskih hranilnikov ter razvoja grid-forming algoritmov.
Aktivni odjem: rešitev za zmanjševanje stroškov električne energije
O aktivnem odjemu, novih tarifah in investicijah v zeleno so na omizju razmišljali Jošt Štrukelj iz energetske tržnice SunContract, David Špeh iz podjetja Biomasa, ter mag. Igor Steiner iz družbe INEA. Da so v podjetju Biomasa aktiven odjemalec z zelo majhno porabo iz omrežja, je izpostavil Špeh, saj večino svoje elektrike proizvedejo sami. Kot je dodal, njihova strategija na tem področju zajema kupovanje v času nizkih cen ter proizvodnjo in prodajo električne energije v času višjih cen. Hkrati načrtujejo tudi namestitev hranilnika, ki jim bo omogočila tako uravnoteženje konic kot tudi samooskrbo in neodvisnost od delovanja elektroenergetskega omrežja.
Mag. Steiner je dodal, da aktivni odjem ključni element zelene tranzicije, saj bo treba uravnotežiti proizvodnjo iz obnovljivih virov energije s porabo. Za razliko od preteklosti, se je danes treba osredotočiti na razpršene vire energije in to že naslavlja nova omrežnina. Poudaril je, da bomo brez prožnosti težko šli v novo dobo. Dodal je, da novi tarifni sistem predstavlja pritisk na porabnika, pa naj bo to industrijski porabnik ali gospodinjstvo, zato bo na vseh področjih treba pozornost nameniti odjemu. Nujne bodo prilagoditve, zato je treba porabo meriti in analizirati. Jošt Štrukelj je dopolnil, da je prednost novega sistema tarif za končne odjemalce ta, da se bo treba s tem začeti ukvarjati. To bo omogočilo prihranke, tako pri industriji kot pri posameznikih. saj bo vsakdo prisiljen v to, da bo optimiziral svojo porabo.
Kandidati za najboljšo inovacijo 2023: 14 izvirnih rešitev za izzive energetike, zmaga v roke GEN-I
Med poudarki letošnjega, že 15. Vrha inovativnih v energetiki, Inovacija energetike ’23, je tudi izbor najboljše inovacije po mnenju udeležencev in programskega sveta. Inovativne rešitve so predstavili na dveh vzporednih panelih ob robu srečanja – tematike prvega panela so se osredotočale na rešitve na področju shranjevanja energije, na drugem panelu pa so predstavljali rešitve, ki izboljšujejo delovanje elektrarn in omrežja. Prvo mesto pri glasovanju za najboljšo inovacijo je prejela družba GEN-I za virtualno elektrarno GEN-I, drugo mesto je pripadlo celostni rešitvi t.i. optiMOON, podjetij Porsche Slovenija in Amibit, tretje mesto pa je prejela inovacija orodje za izračun priključne zmogljivosti v distribucijskem omrežju, ki so ga razvili v podjetju Aeterna in je že na voljo uporabnikom Elektra Gorenjska.
Ob tem so podelili tudi Priznanje za prispevek k inovativnosti energetike, ki ga je prejel mag. Krešimir Bakič.
In katere so inovacije, ki so se tokrat potegovali za prestižni naziv »Najboljša inovacija 2023?«
Modularni kontejnerski baterijski hranilnik: Modularni kontejnerski baterijski hranilnik je inovacije družbe Container, namenjena predvsem za uporabo v industriji, lahko pa se ga uporablja med drugim tudi za rezanje konic in napajanje polnilnic za avtomobile.
Modularni industrijski hranilnik energije e.storage C183: V družbi TAB so razvili modularni industrijski hranilnik energije po imenu e.storage C183. Gre za rešitev na ključ, kjer lahko kupec izbira med hibridnim ali baterijskim razsmernikom različnih moči. Rešitev je modularna, saj lahko na enosmernem nivoju vežemo do 12 sistemov v eno celoto.
Avtomatizirana analiza številčnih podatkov električne energije: Plod slovenskega znanja je avtomatizirana analiza števčnih podatkov električne energije, iz katerih se izračuna optimalna velikost hranilnika za dano podjetje. Rešitev so razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Izgradnja velikega baterijskega hranilnika: Družba Kolektor Sisteh v industrijskem kompleksu Kolektor v Idriji vgrajuje velik baterijski hranilnik, ki velja za enega od mejnikov v ponudbi rešitev energetske oskrbe industrijskim porabnikom oziroma večjim sistemom. Hranilnik ima moč 6 MVA in kapaciteto 8,8 MWh, vključuje pa se tudi v distribucijsko omrežje Elektro Primorska.
Virtualna elektrarna GEN-I: Virtualna elektrarna GEN-I je napredni sistem za upravljanje z energijo, ki uporablja omrežje razpršenih energetskih virov, odjema in hranilnikov, tako da deluje kot enotna elektrarna s ciljem dodajanja vrednosti lastnikom proizvodnih virov in energetskemu sistemu kot celoti.
Pametni krmilnik optiMOON: optiMoon je pametni krmilnik, ki povezuje obračunski števec, sončno elektrarno, hranilnik električne energije, toplotno črpalko in električno polnilno postajo ter nato krmili med samo proizvodnjo in porabo električne energije. Dušan Lukič iz Porsche Slovenija in Tomaž Buh iz podjetja Amibit sta predstavila, kako njihova rešitev preusmeri viške energije v hranilnik oziroma omeji proizvodnjo sončne elektrarne.
Algoritemska platforma AlgoHub: Algoritemska platforma AlgoHub družbe GEN-I z digitalnim dostopom v realnem času dostopa do velike večine Evropskih borz in tako predstavlja možnost avtomatiziranega ter algoritemskega trgovanja z električno energijo, zemeljskim plinom in ostalimi energenti.
Orodje za izračun priključne zmogljivosti v distribucijskem omrežju: V družbi Aeterna so razvili orodje za izračun priključne zmogljivosti v distribucijskem omrežju, ki je bilo razvito z namenom avtomatizirane obravnave vlog za soglasje za priključitev razpršenih virov v distribucijsko omrežje, pri čemer je glavni cilj skrajšati čas obravnave posameznih vlog. Inovacija je edinstvena, ker je orodje prvo in še vedno edino, ki omogoča izračun priključne zmogljivosti omrežja v katerikoli točki distribucijskega omrežja, skladno z metodologijo, ki je zakonsko predpisana v sistemskih obratovalnih navodilih (SONDSEE).
Sončne elektrarne na Petrolovih bencinskih servisih: Pri družbi Petrol nameravajo na svoja prodajna mesta po Sloveniji s pomočjo evropskih sredstev zgraditi sončne elektrarne, ki bodo pomagale napajati njihove bencinske servise in manjšati emisije toplogrednih plinov. V sklopu operacij Petrol Green nameravajo proizvesti 4,5 MW trajnostne električne energije na leto.
Črpalna hidroelektrarna Avče: ČHE Avče je edina črpalna hidroelektrarna v Sloveniji, ki obratuje tudi v času povečanih pretokov reke Soče, ko je voda kalna, kar povzroča mašenje rešetk hladilne vode in posledično zaustavitev elektrarne. Elektrarno upravlja družba SENG, elektrarna pa preprečuje nenaden oziroma nenačrtovan izpad elektrarne iz omrežja zaradi zamašitve filtrov hladilne vode ter mašenja vstopnih bočnih rešetk za dovod vode Soče v zbirni jašek hladilne vode.
Sistem jROS: V družbi HSE so vgradili sistem jROS, ki omogoča optimizacijo voznih redov oziroma planov proizvodnje. Pri tem sistem upošteva tržne napovedi, napovedi razpoložljivosti obnovljivih virov energije ter razpoložljivosti in omejitev na proizvodni infrastrukturi. Poleg tega predstavlja tudi osnovo za konsolidacijo pomembnih podatkov in informacij na enem mestu, in sicer po sistemu »en vir, ena resnica«.
Merilna sonda za spremljanje komunikacijskega performansa: Pri Telemachu so razvili merilno sondo za spremljanje komunikacijskega performansa v realnem času pri končnem uporabniku ali na vozlišču. Inovacija je namenjena prvenstveno izboljšanju internega procesa nadzor nad kakovostjo storitve, neodvisno od tipa, dobavitelja ali tehnologije komunikacijske točke.
Power Purchase Agreements: Power Purchase Agreements je storitev GEN-I, ki omogoča investitorjem zahtevano donosnost ter konstanten denarni tok tekom življenjske dobe investicije. Gre za pogodbe, ki omogočajo investitorjem, da se zaščitijo pred nihanjem cen električne energije, ter da skrb za optimizacijo in upravljanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov prenesejo na specializirane ekipe.
H2LEC: Ambiciozni projekt H2LEC zavoda KCSTV zajema razvoj novih rešitev in gradnikov ter njihovo integracijo v delujoč sistem avtomatiziranega trgovanja odjemalcev prosumerjev v skupnosti s fleksibilnostmi v energiji, odpira pa tudi nove segmente trga s fleksibilno energijo.
ReCatalyst: startup leta 2023
Slovesno vzdušje ob razglasitvi najboljši inovacij je narekovalo tudi ritem pogovora, ki je sledil. Dr. Matija Gatalo iz podjetja ReCatalyst, je Mojci Černelč Koprivnikar predstavil razvoj svojega podjetja, ki je nastalo pred dvema letoma, danes pa je nosilec naziva startup leta 2023. Podjetje ReCatalyst namreč razvija katalizator naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Katalizator združuje vodik in kisik, da nastaneta elektrika in voda. Katalizator v tem procesu je platina, njihova rešitev pa je nov proces priprave teh katalizatorjev, ki še ni bil znan, in odpravlja pomanjkljivosti dozdajšnjih rešitev. V podjetju želijo tehnologijo pripeljati do točke, ko bo pripravljena za industrializacijo ter slednjo tudi uresničiti.
Slovenska energetika prihodnosti: kje smo in kam gremo?
Tokratno srečanje so zaključili z okroglo mizo, na kateri so razpravljali o inovativnosti v času disrupcije energetike. Da je glavni izziv slovenske energetike čas, je izpostavil Uroš Blažica, direktor Elektra Primorska in predsednik GIZ distribucije električne energije, in nadaljeval, da je idej veliko, časa pa relativno malo – prav tako denarja. Dodal je, da že imamo odgovore na vsa vprašanja, do rešitev pa je še daleč. To misel je nadgradil dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor družbe HSE, ki je dodal, da trg odreagira hitro, medtem pa prilagoditev proizvodnje energije traja več let, prilagoditev omrežja oziroma infrastrukture pa še dlje. Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, medtem ocenjuje, da na področju infrastrukture plinovoda vsi sistemi delujejo odlično, želi pa si te stabilnosti in zanesljivosti tudi vnaprej. Pozornost k inovacijam je usmeril dr. Dejan Paravan, generalni direktor Gen energije, ki je izpostavil, da je ključni element za spodbujanje inovacij miselnost, ki mora biti drzna, pripravljena na spremembe, hkrati pa tudi pripravljena, da se kaj zalomi. Ker pa je energetika področje, kjer morajo sistemi delovati stabilno in robustno, je na tem področju največji izziv lovljenje ravnotežja med zanesljivostjo in drznostjo.
Ob pogledu na prihodnost energetike je Blažica izpostavil ozka grla, ki jih je treba odpraviti, med katerimi prepoznava problematiko komunikacije oziroma velikih prenosov podatkov v realnem času, umeščanje enostavnih objektov v prostor ter masovno obdelavo podatkov. Medtem Eberlinc stavi na obnovljive pline, poleg vodika tudi na druge pline, kot sta biometan in sintetični metan. Dr. Štokelj medtem opozarja, da bo poraba električne energije rasla, še posebej v času prehoda na zelene vire in opozarja na nujnost novih investicij in novih proizvodnih virov. Hkrati je opozoril na nasprotovanje, s katerim se srečujemo v Sloveniji ob umeščanju novih objektov v prostor. Da moramo v Sloveniji povsem predrugačiti energetiko, pa meni dr. Paravan, ki je izpostavil pomen zelenega prehoda in nujnost investiranja v obnovljive vire energije in drugi blok jedrske elektrarne, ki bo omogočil močno stabilnost sistema.