Na predlog smernic za pripravo osnutka EKS sta svoje pripombe podali tudi nevladni organizaciji Greenpeace in Focus.
Organizaciji ugotavljata, da trenutni predlog, ki neupravičeno favorizira jedrsko energijo, ne zagotavlja potrebnega prehoda v sistem, ki bi temeljil na načelu ''energetska učinkovitost na prvem mestu'' in uveljavljanju obnovljivih virov energije (OVE). Po njunem mnenju predlog temelji na neosnovani oceni razvoja tehnologij, se izogne vprašanju okoljske in družbene sprejemljivosti jedrske energije, ter bi nas namesto k obnovljivi, decentralizirani in bolj demokratični energetski prihodnosti, vodil v širjenje jedrskih kapacitet.
Zavzemata se, da bi EKS s svojimi strateškimi usmeritvami zagotovil strategijo za energetsko tranzicijo v sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in OVE. EKS mora zagotoviti tudi trajnostno, okoljsko ter družbeno sprejemljivo proizvodnjo in rabo energije, aplikacijo načela ''energetska učinkovitost na prvem mestu'', stoodstotni prehod na OVE do leta 2050 ter demokratizacijo energetskega sistema.
Takšen koncept energetske tranzicije je nezdružljiv s trenutnimi usmeritvami za pripravo EKS kot jih je oblikovalo Ministrstvo za infrastrukturo (MzI). Predlog predvideva dolgoročno rabo jedrske energiji prek življenjske dobe obstoječe jedrske elektrarne, čeprav o sprejemljivosti jedrske energije, še posebej gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ni političnega oziroma javnega konsenza. Zaradi nizkoogljičnosti in podnebne sprejemljivosti MzI jedrsko energijo predstavlja kot trajnostno, kar je po njunem mnenju zelo pomanjkljivo in zavajajoče razumevanje, saj nizkoogljičnost in podnebna sprejemljivost predstavljata zgolj en vidik okoljske sprejemljivosti.
Poleg nerešenega vprašanja visoko-radioaktivnih odpadkov, tveganj povezanih z nesrečami in odvisnosti od uvoza urana, bi dajanje prednosti jedrski energiji pomenilo zanašanja na velike in centralizirane proizvodne obrate ter izgubljen potencial za decentralizacijo in uveljavitev OVE. Gradnja nove jedrske elektrarne bi Slovenijo ‘zaklenila’ v monopolen, centraliziran in nefleksibilen energetski sistem, ki temelji na prenosni infrastrukturi, pasivnem distribucijskem omrežju, ki dovaja električno energijo zgolj v eno smer, ter relativno majhnem številu proizvodnih enot (elektrarn). Namesto tega bi moral EKS spodbujati prehod v množično in razpršeno proizvodnjo energije iz manjših OVE enot, ki bi omogočale večjo udeležbo državljanov in njihovo skupno odločanje o lastni prihodnosti.
Greenpeace in Focus poudarjata, da je cilje treba prilagoditi časovnici podnebno-energetskih politik EU, ki se nanašajo na leti 2030 in 2050. Nanašajo naj se na izpuste toplogrednih plinov, učinkovito rabo energije ter obnovljive vire energije. Cilji za leto 2050 naj tako vključujejo: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 95 odstotkov glede na raven iz leta 1986, konstantno zmanjševanje rabe energije in izboljšanje energetske učinkovitosti ter uporabo načela energetska učinkovitost na prvem mestu in stoodstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2050. Poleg tega naj cilji za leto 2030 izhajajo iz časovnice uresničevanja ciljev za leto 2050.
Odločanje o prihodnosti energetike ni le tehnično vprašanje. V pripravo EKS je zato po njunem mnenju treba vključiti čim več akterjev, saj nobena stroka oziroma institucija nima dovolj znanja in informacij, da bi zasnovala smernice slovenske energetike za naslednjih 40 let. Zato pričakujeta, da bo oblikovanje EKS tudi v prihodnje upoštevalo načelo demokratičnega odločanja in spodbudilo široko javno razpravo o prihodnosti slovenske energetike, pri čemer mora imeti civilna družba možnost soodločanja in sodelovanja pri pripravi, umeščanju in razvijanju strategij. (pb)
Več: www.focus.si