Na posvetu sta sodelovala tudi državna sekretarja Gašparič (na levi) in Levičar.
Z vprašanjem, kako tudi v prihodnje zagotoviti dovolj usposobljenih kadrov za ohranjanje zanesljivosti obratovanja elektroenergetskega sistema, so se ukvarjali tudi na posvetu v Informacijskem središču Gen v Krškem, ki so ga naslovili Kadrovski izzivi in ambicije slovenske (jedrske) energetike. Čeprav je bil poudarek na zagotavljanju kadrov za izpeljavo jedrskega programa, posvet je namreč potekal v okviru pobude Energetska prihodnost Slovenije in potencial malih modularnih reaktorjev, je razprava osvetlila širšo kadrovsko problematiko, s katero se srečuje energetski sektor, pa tudi celotna naša družba.
Kar 80 odstotkov velikih zaposlovalcev se srečuje s težavami pri zagotavljanju kadrov
Kot je izpostavil državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Jure Gašparič, se po zadnjih raziskavah med delodajalci kar polovica njih že srečuje s težavami pri pridobivanju kadrov, pri velikih zaposlovalcih, kamor sodi tudi energetika, pa je ta delež celo 80-odstoten. Da gre za enega ključnih problemov prihodnjega razvoja ne samo energetike, ampak celotne družbe, se v ministrstvu zavedajo, in skušajo v čim večji meri zagotoviti potrebno predvidljivost in stabilnost in v zakonodaji ustrezna finančna sidra, saj je to ključna podlaga za soočenje z velikimi kadrovskimi izzivi na različnih področjih. V zvezi s tem je omenil, da so na nedavnem srečanju farmacentov tudi tam poudarili potrebo po zagotovitvi najmanj 500 novih farmacentov in biotehnologov do leta 2030, kar posredno pomeni, da se energetika ne sooča samo s konkurenco pri privabljanju strokovno usposobljenih kadrov znotraj panoge, ampak tekmuje tudi z drugimi panogami oziroma še več, tudi s konkurenco znotraj odprtega trga EU.
»Kot družba moramo začeti graditi na celotni vertikali, od vzpostavljanja raziskovalne infrastrukture do šolskega sistema in usposabljanja v praksi. Zavedati se je tudi treba, da je bazen mladih pri nas omejen, zato moramo enako kot naslavljanju mladih, pozornost nameniti tudi tistim manj mladim, jih dokvalificirati, prekvalificirati in ustrezno usposobiti za vključitev v sodobne gospodarske tokove«, je še dejal Gašparič.
Samo za izvedbo jedrskega programa potrebnih okoli 1.500 ljudi
Državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, ki je tudi vodja delovne skupine za JEK2, je izpostavil, da se v skupini poglobljeno ukvarjajo s tremi ključnimi področji, kjer je poleg vprašanj povezanih s financiranjem in zagotavljanjem dobavne verige, v ospredju tudi kadrovska problematika. Analiza, ki so jo v zvezi s tem opravili, je pokazala, da naj bi za potrebe izpeljave projekta JEK2 do leta 2035 potrebovali okoli 1000 zaposlenih, pri čemer gre poleg zaposlenih v Gen energiji tudi za kadre v ministrstvih, različnih državnih organih in v podpornih dejavnostih. Po zagonu elektrarne pa še približno 500 ljudi za zagotavljanje samega obratovanja. Čeprav gre za precej visoke številke, Levičar ostaja optimističen, predvsem na osnovi dobrih izkušenj pridobljenih z obratovanjem NEK in dobrega dela obstoječih izobraževalnih centrov za jedrsko tehnologijo, kar nam priznavajo tudi v tujini.
»Imamo neke izkušnje, s katerimi lahko pozitivno gledamo naprej. Vsekakor pa bo treba več narediti na tem, da se bodo mladi odločali za poklice v energetiki. Nagovoriti moramo že tiste najmlajše, v osnovnih šolah, saj bodo to tisti kadri, ki jih bomo takrat zaposlovali, «je sklenil Levičar.
Zanimanje za energetiko med mladimi obstaja
Pilotna raziskava, ki so jo izpeljali med 200 mladimi v starosti med 18 in 24 let v društvu za energetsko opismenjevanje Enlite, je pokazala, da zanimanje za energetiko med mladimi obstaja, a imajo ti premalo informacij o kariernih priložnostih v energetiki. Da zanimanje za poklice v elektroenergetiki v zadnjem času vsaj v regiji narašča, so potrdili tudi predstavniki izobraževalnih ustanov na posvetu, to pa potrjujejo tudi vse številnejši obiski učencev in dijakov v Svetu energije, kjer se mladi lahko seznanijo z obratovanjem in vlogo elektroenergetskega sistema, in povečane udeležbe šol na tekmovanjih Mladi genialci, ki je namenjeno preizkusu znanja v poznavanju energetskih tematik. So pa ob tem razpravljavci opozorili na pomembnost jasne in dolgoročne energetske politike, pri čemer se je denimo zanimanje za vpise na tehnične in naravoslovne šole ob napovedi projekta JEK 2 povečalo, ob izraženih poznejših negotovostih v zvezi z njim pa precej upadlo.