Proizvodnje električne energije je bila večja kot pred letom dni tako v hidroelektrarnah, kot tudi v termoelektrarnah in jedrski elektrarni. Največjo rast proizvodnje, kar 56-odstotno, so zabeležili v hidroelektrarnah, predvsem zaradi bistveno boljše hidrologije. Kljub temu je bila junijska proizvodnja hidroelektrarn za 17 odstotkov nižja od majske.
Rast proizvodnje termoelektrarn je bila devetodstotna, hkrati z povečano proizvodnjo pa je zrasla tudi poraba goriv, skupna rast porabe je bila zato v primerjavi z junijem 2022 višja za tri odstotke.
Višja je bila tudi proizvodnja jedrske elektrarne, in sicer za tri odstotke.
Po podatkih statističnega urada smo uvozili 459 GWh, izvozili pa 823 GWh električne energije. To pomeni, da smo v primerjavi z junijem 2022 uvozili za 39 odstotkov manj energije, izvoz pa povečali za osem odstotkov.
Čeprav je bila proizvodnja elektrike junija višja, je bila poraba nižja kot v istem obdobju lani. Kot navajajo v statističnem uradu, so gospodinjstva junija porabila 222 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 607 GWh, od česar je z 290 GWh je prevladovala predelovalna dejavnost. V primerjavi z majem se je poraba električne energije v gospodinjstvih zmanjšala za 12 odstotkov, pri poslovnih subjektih pa povečala za dva odstotka.
Povečanje oskrbe z rjavim premogom in lignitom je junija 2023 zraslo za 185 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 116 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 30 odstotkov in motornim bencinom za 24 odstotkov. V statističnem uradu so zabeležili tudi zmanjšanje oskrbe z ekstra lahkim kurilnim oljem za 25 odstotkov, zemeljskim plinom za 14 odstotkov, koksom za 8 odstotkov in utekočinjenim naftnim plinom za 5 odstotkov.
V primerjavi z junijem 2022 so porasle količine oskrbe z ekstra lahkim kurilnim oljem za 43 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 39 odstotkov, petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 25 odstotkov, motornim bencinom za 12 odstotkov in zemeljskim plinom za 5 odstotkov.