Eno od številnih razmišljanj, ki se vrstijo v času razprav, kako naprej na področju energetike, je tudi pogled Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije. Po besedah tajnika ZENS Boža Dukića je potreben razmislek o varčevanju z električno energijo ob prehodu na uporabo toplotnih črpalk za pripravo tople sanitarne vode, predvsem v večstanovanjskih objektih.
Kot razlaga sogovornik, so minili časi, ko smo enkrat tedensko pripravljali čeber tople vode za družinsko kopanje. Sedaj takšna opravila opravljamo s pripravljeno toplo vodo, ki jo pripravimo s fosilnim energentom ali drugim virom toplote, v večini slovenskih domov pa pripravljamo toplo vodo z električnimi grelniki (bojlerji).
Do kakšnih ocen ste na tem področju prišli v ZENS-u?
»Po podatkih pridobljenih s pomočjo našega statističnega urada ocenjujemo, da je po slovenskih domovih vgrajenih najmanj okoli 500 tisoč električnih grelnikov tople vode. Ta podatek ni toliko zastrašujoč, kot je podatek, koliko električne energije porabimo v ta namen. Ta podatek je v veselje proizvajalcem in trgovcem tovrstne gospodinjske opreme. Bolj grozen podatek pa je, da v ta namen porabimo kar 20% proizvedene električne energije v Krškem. Še bolj natančno, da za pripravo tople sanitarne vode porabimo 40% slovenske proizvodnje, upoštevajoč, da si nuklearko delimo s sosednjo državo. Za ljubitelje numeričnih podatkov navajamo še podatek, da za potrebe priprave tople sanitarne vode letno porabimo 0,96 TWh.«
Kakšen je vaš pogled na porabo električne energije, še zlasti v industriji?
»Do nedavnega smo bili prepričani, da je industrija tista, ki je velik porabnik električne energije. Ko pa posameznik razčleni našo porabo, pride do ugotovitve, da je ustvarjanje našega življenjskega udobja velik potrošnik električne energije. Poznano nam je, da bi lahko marsikaterega domačega porabnika oskrbeli z električno energijo, s sistemom samooskrbe z neto meritvami. Še bolj bi se zgrozili, če bi vedeli, da naši grelniki delujejo samo z 60-70 % učinkovitostjo, ker skoraj nihče ne poskrbi za čiščenje vodnega kamna, ki se nabira v naših napravah. In starejša je grelna naprava, več električne energije porabi!«
Lahko omenite kak bolj spodbuden vidik glede učinkovite rabe energije?
»Lahko omenim spodbudnejši pogled na ta naš svet s pripravo tople sanitarne vode. V Sloveniji je zagotovo vgrajenih že več kakor 100 tisoč sanitarnih toplotnih črpalk v individualnih objektih, predvsem slovenskih proizvajalcev. Veliko na slabšem pa so lastniki in uporabniki stanovanj v večstanovanjskih objektih, kjer so le-ti odvisni od dobavitelja toplotne energije; večinoma pa so stanovalci odvisni od električnih grelnikov. Vsi tisti, ki so odvisni od električnih grelnikov, pa letno potrošijo okoli 350 do 400 evrov za električno energijo. Koliko pa se zaračuna mesečni prispevek za toplo vodo, pa vedo uporabniki in izdajatelji teh računov. Namen tega razmišljanja pa ni jemati posel tržnikom s trženjem električne energije, pač pa učinkovito ravnati z energijo, saj je ta predragocena; še posebej, ker je potrebno vedeti, da so potrebna velika investicijskega vlaganja.«
In kaj lahko po vašem mnenju naredimo za večjo učinkovitost?
»V individualnih objektih se lotimo vgradnje sanitarnih toplotnih črpalk. Takšna investicija se povrne z ustvarjenimi prihranki v petih do sedmih letih. Zahtevnejši zalogaj pa čaka uporabnike v več stanovanjskih objektih. Se pa investicija povrne hitreje, kakor v individualnih objektih, saj je pričakovati pokritje investicije s prihranki v štirih do petih letih.«
Ne gre v tem primeru predvsem za reklamo za toplotne črpalke?
»Ne, pač pa predvsem za napotek k učinkovitejši rabi električne energije in s tem tudi k povečanju prispevka za zmanjšanje klimatskih sprememb. Istočasno pa naj bi to bil tudi napotek za vse tiste, ki se lotevajo novogradnje.«