Energetika

Koalicijski partnerji so se zavezali k trajnostni oskrbi z energijo

Predsedniki oziroma predsedujoči strank SMC, DeSUS in SD, dr. Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan so včeraj parafirali koalicijski sporazum.
Koalicijski partnerji so se zavezali k trajnostni oskrbi z energijo

Kot so zapisali v koalicijski sporazum, se bodo na področju energetike zavzemali za stabilno, učinkovito in trajnostno naravnano oskrbo z energijo. Prav tako se bodo zavzemali za zmanjšanje energetske odvisnosti države in stremeli k doseganju sprejetih domačih in mednarodnih okoljskih obveznosti skozi učinkovito rabo energije in energetsko upravljanje. Povečati želijo zanesljivost dobave energije, z izrabo obnovljivih virov energije zagotoviti trajnostno naravno oskrbo z energijo ter poenostaviti umeščanje energetskih objektov v prostor in s tem ponuditi priložnosti vlagateljem v sektor. Zavedajo se pomembnosti alternativnih virov energije, zato se bodo zavzemali za uvajanje za Slovenijo strateško zanimivih virov.

Cilj nove vlade je do leta 2020 podvojiti učinkovitost rabe energije. Poleg  vodne in vetrne energije so izpostavili možnost uporabe biomase. Posebno pozornost bodo dali tudi vlogi zemeljskega plina kot najčistejšega fosilnega goriva, saj bo po njihovem mnenju zemeljski plin najpomembnejši energetski  vir v prehodnem obdobju naslednjih nekaj desetletij, v času prehoda v nizkoogljično družbo. V koalicijskem sporazumu je zapisano, da je plinski sistem treba urediti z zakonskimi in podzakonskimi akti, saj je ta segment  oskrbe na področju distribucijskih sistemov izredno ogrožen glede lastnega obstoja in nadaljnjega razvoja zaradi že predpisane prioritetne bodoče rabe OVE pri oskrbi obstoječih in novih objektov.

Za dosego teh ciljev so kot prvega izmed ukrepov zapisali energetsko sanacijo stavb v državni, občinski in zasebni lasti (trajnostna gradnja). Energetska sanacija starejših stavb pomeni večjo energetsko učinkovitost (varčevanje z energijo) in večjo potrošnjo na ravni gospodinjstev in države (EU sredstva), kar bo imelo spodbuden vpliv na gradbeništvo in lesno-predelovalno industrijo v državi. Hkrati pa bo povečala kreditno aktivnost poslovnih bank (ob koriščenju EU sredstev). Poleg tega pa je treba spodbujati razvoj energetskega pogodbeništva.

Kot osnovni razvojni dokument, ki bo predstavljal nacionalni energetski program, bodo sprejeli energetski koncept Slovenije. Pri tem pa je energetiko treba definirati kot razvojno možnost tudi za vse ostale dejavnosti.

 

Novost možnost podelitve koncesije za upravljanje GJS SODO na obstoječa distirbucijska podjetja

 

Nova vlada si bo prizadevala za finančno vzdržen sistem podpor za OVE. Tako bodo oblikovali letne podpore za OVE tako, da bodo pokrile obveznosti za nazaj in zagotovile sredstva za nove investicije. Ob tem bodo pripravili kriterije za višino spodbude glede na udeležbo slovenske industrije pri proizvodnji tehnologije.

Nova vlada se zavzema za neodvisna revizijo izvedbe gradnje TEŠ 6, saj je po njihovem mnenju nujna revizija investiranja in ekonomike prihodnjega obratovanja TEŠ 6.

Prav tako se bodo zavzemali za nadaljevanje investicije v gradnjo verige HE na reki Savi in preučili možnosti investicij v hidroelektrarne drugod po državi. Pri tem bodo spodbujali participativni proces odločanja, da ne bo prihajalo do zamud pri umeščanju objektov v prostor. Ob sprejetih odločitvah pa je po prepričanju koalicijskih partnerjev treba zagotoviti finančna sredstva za celotno investicijo in ne le energetski del.

Ker nova vlada na področju energetike podpira projekte trajnostno naravnane oskrbe z energijo, se bo o konkretnih energetskih projektih odločala v okviru priprave novega energetskega koncepta. Do takrat pa koalicijske stranke ne podpirajo gradnje drugega bloka NEK, dopuščajo pa možnost posvetovalnega referenduma.

Novost v koalicijskem sporazumu je ukrep javno-zasebnega partnerstvo za energetiko. Kot so zapisali, vlaganje zasebnega kapitala zaradi vstopa v obstoječe energetske družbe ni potrebno, je pa zainteresiranim vlagateljem treba omogočiti investicije v nove energetske objekte.

Novost pa je tudi, da bodo ob pogoju racionalizacije preučili možnost podelitve koncesije za upravljanje GJS SODO na obstoječa elektrodistirbucijska podjetja.

Med ukrepi je zapisana tudi izdelava metodologije za ocenjevanje ekonomike projektov (tudi energetskih) na nivoju države z namenom izdelave realnih ekonomskih ocen.

Znova se bodo preoblikovala ministrstva. Tako bomo po novem imeli samostojno ministrstvo za infrastrukturo, področji okolja in prostora pa naj bi ponovno združili. To naj bi pripomoglo k lažjemu umeščanju objektov v prostor in obenem k uskladitvi okoljske, gradbene in prostorske zakonodaje. Ministrstvo za infrastrukturo, ki bo pristojno za energetiko, bo v skladu s koalicijskim sporazumu pripadlo Stranki Mira Cerarja. (pb)

Polona Bahun
O avtorju