Na konferenci bodo predstavili skupno 175 strokovnih referatov, dogodek pa spremlja še bogat dodatni program s predstavitvijo sponzorjev in dobaviteljev ter institucij s področja elektroenergetike.
Letošnja konferenca CIGRE-CIRED je namenjena pogledu v prihodnost. Mag. Marko Hrast, predsednik združenja, je ob uvodni slovesnosti izpostavil nujo po preoblikovanju elektroenergetskega sistema, ki se sooča s številnimi izzivi. Zato bodo nujna bodo vlaganja v razvoj, ki potrebujejo predanost in vizijo. Poudaril je tudi pomen izmenjave izkušenj in učenja ter krepitve sistema.
Spomnil je, da lahko že en sam krizni dogodek zamaje delovanje celotnega elektroenergetskega sistema, ter poudaril, da so tovrstni dogodki priložnost za učenje in prav namen združenja je, da strokovnjaki med seboj delijo spoznanja o dobrih, pa tudi o slabih rešitvah. Hkrati pa je to tudi priložnost za nove generacije elektroenergetikov, zato je vzgajanje novih kadrov ob vsesplošnem pomanjkanju delovne sile področje, ki se mu bo treba posebej posvečati.
Da se soočamo s pomanjkanjem strokovnega kadra, med katerim so tudi elektro inženirji, se je strinjal tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Igor Papič, ki je uradno odprl konferenco. Na ministrstvu se zato trudijo na eni strani privabiti tuje študente, na drugi pa motivirati domače strokovnjake, ki delajo v tujini, da se vrnejo in strokovno pot nadaljujejo doma. Minister Papič je še izpostavil nujnost rabe razpršenosti virov energije ter vlogo tako fotovoltaike kot jedrske energije v NEPN. Hkrati je predstavil pobude in razvojne projekte v slovenskem prostoru, ki se pojavljajo na področju mobilnosti, vodikovih in brezogljičnih ter informacijskih tehnologij. Hkrati pa se na teh področjih pojavljajo priložnosti za vzpostavljanje novih načinov povezovanja ne le med sektorji in panogami, ampak tudi med državami v soseščini in globalno.
Scenarije in videnje prihodnosti slovenske energetike je kot osrednji govornik predstavil mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, ki je predstavil resnost trenutnih razmer v slovenski energetiki. Spomnil je na katastrofalno leto 2022, ko je bila Slovenija 30-odstotno uvozno odvisna. V tem letu je bila skupna proizvodnja nižja tako na področju jedrske kot premogovne in vodne proizvodnje. Dodal je, da so uvozno odvisne tudi druge države v regiji, v najslabšem položaju pa sta poleg Slovenije še Madžarska in Hrvaška. Delež slovenske nizkoogljične proizvodnje je bil sicer boljši od povprečja Evropske unije, naš delež premogovne proizvodnje pa je bil nižji od povprečja – predvsem zaradi neobratovanja trboveljske in šoštanjske termoelektrarne.
Ob energetski krizi, je dodal, je največjo ceno plačal elektroenergetski sistem – Eles in pet distribucijskih podjetij. Na drugi strani je leta 2021 med 58 največjimi porabniki električne energije izgubo izkazovalo šest družb, v kriznem letu 2022 pa sedem. Kar 26 odstotkov podjetij pa je od leta 2021 do 2022 izkazalo rast čistega dobička. Kot je zatrdil, je zato lani država za gospodarstvo in gospodinjstva naredila ogromno.
Razmislek o prihodnosti energetike je zato kompleksna tematika. Kot je povedal Mervar, bi izgradnja JEK 2 zahtevala, da družba Eles vloži hude napore v to, da zagotovi dodatne sistemske storitve, hkrati pa bo treba zagotoviti še 500 megavatov plinskih elektrarn. Prav tako bo morala družba Eles tudi pri razpršenih virih od 1000 megavatov naprej zagotavljati dodatne moči za avtomatsko regulacijo frekvenc. V Sloveniji trenutno sicer ne gradimo niti enega večjega energetskega objekta, je še dodal. Uvozna odvisnost nam lahko hipno poskoči, zato po njegovem mnenju potrebujemo hitre odločitve ter izgradnjo plinskih elektrarn, ki bi jih lahko uporabili najprej za namene proizvodnje elektrike, nato pa za proizvodnjo vodika. Poleg problematike dolgotrajnega umeščanja projektov v prostor, kadrovskega primanjkljaja in stanja duha v družbi, ki onemogoča napredek, je ob koncu izpostavil še, da je največja napaka kopiranje drugih modelov, brez upoštevanja lastnih specifik.
O vlogi elektroenergetike v družbi
V okviru prvega dne konference je osrednja panelna razprava bila namenjena vlogi elektroenergetike v družbi, pri čemer so udeleženci iskali odgovore na vprašanja, ali je stopnja blaginje današnjega sveta še vzdržna, kako ob razkoraku med različnimi panogami in posamezniki priti do trajnostnega razvoja družbe, koliko je pri sprejemanju ključnih energetskih odločitev mogoče in nujno sodelovati ter, kako širšo družbo pripraviti k temu, da prisluhne strokovnim razlagam strateških odločitev? Zahtevno nalogo osvetlitve te problematike so si zadali prof. dr. Drago Bokal iz Univerze v Mariboru, ki je predstavil evolucijski pogled na ustvarjanje družbene blaginje, ustavni sodnik prof. ddr. Klemen Jaklič, ki je spregovoril o državnotvornosti slovenske elektroenergetike, mag. Uroš Salobir iz Elesa, ki je pojasnil potek inovacij v procesu digitalizacije elektroenergetskega sistema in Elesove ključne koncepte (pentlja, E 8, KODO) kot odgovor na aktualne energetske izzive ter dr. Ivan Šmon iz Elektra Gorenjske, ki je predstavil izzive in poti za spodbujanje odjemalcev k sodelovanju v elektroenergetskem sistemu. Na omizju je sodeloval tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič, ki je spregovoril o vlogi izobraževanja in znanosti pri zeleni preobrazbi ter opozoril na problematiko zagotavljanja potrebnih kadrov, ter dr. Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje, ki je nanizala ključna pričakovanja poslovnega okolja.
Uvodoma je vodja panela mag. Marko Hrast izpostavil, da je elektrika že več kot sto let igra ključno vlogo človeštva in višje, ko je družba razvita, večjo vlogo ima električna energija v procesu razvoja in vsakdanjega življenja, s tem pa je tudi elektroenergetika vse bolj vpeta v vse družbene tokove. To hkrati prinaša tudi vse večji vpliv družbenih struktur na delovanje elektroenergetskega sistema, pri čemer pa strokovne razlage strateških odločitev niso tudi vedno sprejete z razumevanjem širše družbe. Marko Hrast je ob tem še izpostavil, da je dosedanja praksa pokazala, da se ne smemo zapirati v lastne kroge ter, da mora stroka v okviru svojih možnosti s širšo družbo sodelovati in jo na nek način tudi izobraževati v smeri razumevanja, da oskrba z elektriko ni le pravica, ampak, da je za njo celovit in zapleten sistem. V ta prizadevanja k boljšemu razumevanju energetske oskrbe pa se morajo po njegovem mnenju vključiti vsi družbeni sistemi, tudi šolstvo.
Da je med in čez sektorsko sodelovanje ključ do uspešnega prehoda v nizkoogljično družbo, je bil mnenja tudi mag. Uroš Salobir, ki je dejal, da se na ravni EU le 20 odstotkov porabljene energije nanaša na elektriko, 30 odstotkov na rabo v prometu in preostanek na potrebe po ogrevanju in hlajenju. Tako obstaja velik del energetike, ki ima iste izzive kot elektrogospodarstvo, pri čemer bomo kot družba lahko uspešno speljali zeleni prehod le, če bomo vanj vključili čezsektorsko sodelovanje in celovito preobrazbo družbe. Vprašal se je tudi, ali bomo ob novih cenovnih šokih, ki bodo zagotovo še prišli, bolje pripravljeni, kot smo bili ob tej zadnji energetski krizi. Da je potrebno iskati rešitev v smeri iskanja skupnih točk in povezovanja, je bil mnenja tudi prof. dr. Drago Bokal, ki je poudaril, da moramo na življenje gledati ne le kot na priložnost za konflikte, ampak tudi kot na priložnost za tesnejše sodelovanje in dodal, da moramo pravila postaviti na način, da bodo z našimi odločitvami nekaj pridobili vsi, saj drugače ne bodo pripravljeni sodelovati v procesu družbenih sprememb.
V Sloveniji se sicer zelo radi pogovarjamo, ko pride do trenutka za dejanja, je opozorila dr. Vlasta Krmelj, pa se začnemo spraševati, zakaj ne. Ob tem je dodala, da so skandinavske države bile ob zadnji energetski krizi zelo uspešne, ker so krizo v sedemdesetih letih vzele zelo resno in samooskrbo postavile visoko med prioritete ter v to usmerile svoje dolgoročne strategije in financiranje, kar je skozi desetletja obrodilo sadove. Kot je dejala, velike spremembe terjajo svoj čas, zato prej, ko bomo začeli, hitreje se bomo premaknili.
Da so se razmere v zadnjih letih, vsaj kar se tiče vloge odjemalca, bistveno spremenile, pa je v svoji predstavitvi izpostavil dr. Ivan Šmon, ki je dejal, da se je ta od tega, da je imel le pravico do oskrbe z električno energijo z vzpostavitvijo možnosti za lastno proizvodnjo prelevil v aktivnega odjemalca, za kar pa bodo potrebne tudi prilagoditve omrežja. Investicije v omrežje bi zato bilo treba do konca tega desetletja podvojiti, če ne celo potrojiti. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali smo glede na omejitev finančnih in tudi kadrovskih virov, to sploh sposobni izpeljati.
Na težave z zagotavljanjem kadrov je opozoril tudi dr. Igor Papič, ki je povedal, da je nujno interdisciplinarno povezovanje in da moramo mlade učiti predvsem to, da znajo timsko delati in se znajo povezovati pri iskanju najboljših rešitev. V pridobivanje kadrov pa se po njegovih besedah morajo vključiti prav vsi od univerz do industrije. Ministrstvo ob splošnem pomanjkanju kadrov pripravlja tudi potrebne pogoje za večjo vključitev tujih strokovnjakov in tudi programe za vrnitev naših uspešnih študentov, ki so odšli v tujino. K hitrejšemu preboju znanosti in prenosu spoznanj v industrijo pa naj bi prispevala tudi odločitev o dvigu sredstev za raziskave in razvoj na 3,5 odstotka BDP-ja.
V zvezi s prevlado družbenih nad posamičnimi interesi v primeru oskrbe z električno energijo kot splošno dobrino, pa je prof. ddr Klemen Jaklič pojasnil, da gre za neko elementarno pravico, čeprav zakonodaja postavlja tudi v teh primerih določene meje, pri čemer se odpirajo predvsem vprašanja socialne pravičnosti ter ustreznega razmerja med lastninsko pravico in pravico do svobodne gospodarske pobude. Kot je dejal, ustavno sodišče, ko pride do odločanja na njegovi ravni praviloma odloči v družbeno korist, problem pri nas pa je zapleten večstopenjski sodni sistem, ki podaljšuje pot do dokončnih odločitev.
Panelno razpravo so zaključili s predlogom sklepov , in sicer, da je elektroenergetika eden temeljev funkcioniranja sodobne civilizacije, ki ob smotrnem razvoju lahko zagotavlja civilizaciji dolgoročno stabilno in trajnostno preživetje. Ob tem so še poudarili, da je električna energija življenjsko pomembna dobrina, zato je treba v procese preoblikovanja energetskega sektorja posegati premišljeno in strokovno utemeljeno, pri čemer je elektroenergetska stroka in z njo združenje CIGRE-CIRED, kot deležnik civilne družbe, pripravljeno sodelovati z vsemi dobronamernimi družbenimi deležniki, ki želijo sooblikovati vlogo električne energije kot temelja družbene blaginje.
Plakete, priznanja in nagrade
Priznanje za dolgoletno uspešno delo v slovenskem elektrogospodarstvu sta prejela Stanislav Rožman in Drago Polak, mag. Matjaž Osvald in Franc Toplak sta prejela plaketi CIRE, mag. Saša Jamšek pa plaketo CIGRE. Mag. Krešimir Bakič je prejel nagrado za življenjsko delo.